Fantje in najboljše prijateljice

Izpoved

Pohitela je nazaj k svojim sošolcem. Srce ji je še vedno divje bilo. Olajšano se je vsedla na tla in s pogledom ošinila Rebecco, ki se je ravno prepirala z Zackom glede glasbene skupine. Obraz je zakopala v dlani. Zack jo je opazil in z glavo pomignil proti njej. »Je z njo vse okej?« je zašepetal Rebecci. Skomignila je in stopila h kolegici. Sedla je na tla poleg nje. Opazila je tisti skrivnostni Hannin pogled ter iskrice v njenih očeh. »V kaj si se tokrat zapletla?«
»V nekaj prepovedanega, a, oh, tako sladkega,« je dahnila z nasmeškom na obrazu. Rebecca se ji je smejala in hkrati zavijala z očmi. »Kdo je tokratna žrtev?« Ker je predvidevala Rebeccin odziv, je Hannah v znak obrambe dvignila roke. »Nisem bila jaz. On je kriv za prelomljeno obljubo...« Ko je to slišala, je Rebecci skoraj odpadla čeljust. »Saj nisi?!« Hannah ji je namenila nedolžen pogled. »Zapeljala profesorja misliš?« Zaprhutala je s trepalnicami. Razložila ji je, kaj se je dogajalo. O niti ne tako zelo nedolžnem srečanju s profesorjem. »Posodil ti je majico?! Kje za vraga jo je pa dobil?« je bila zgrožena Rebecca. Med pripovedjo ni vedela ali bi se jokala ali smejala. »Če vprašaš mene ljubimka z eno izmed profesoric,« je navrgla Hannah tako mimogrede, kot bi govorila o vremenu ne pa namigovala na profesorjevo razmerje. »Zajebavaš me. Od kod ti taka ideja?«
»V omari ima prilepljen listek. Piše:

Po pouku me počakaj v zbornici
Mandy x

Rebecca se je namrščila. »Misliš, da gre za profesorico?«
»Ali pa za dijakinjo,« je skomignila Hannah in si prislužila grd pogled. »Daj no! Ne moreš ga tako obsojati!«
»Ne obsojam ga. Povedala sem mu, kaj si mislim. Jemal me je tako resno, da sem pristala na njegovi pisalni mizi v njegovem objemu.« Obe sta se začeli smejati. »Tebi pa res vse uspe. Pozabljaš pa, da tamle sedi tvoj fant, ki ga je skrbelo, ko si kar tako izginila.« Hannah je bila presenečena. Pogledala je Jacka in res je imel zaskrbljen pogled. Vajena je bila fantov, ki jim ni bilo mar, kje je in kaj počne, zato se tudi sama ni zanimala za njihove dejavnosti. Jack očitno ni bil eden izmed njih. Pobrala se je s tal in sedla k njemu na klop. Namenila mu je očarljiv nasmešek. »Slišala sem, da te je skrbelo zame.« Prikimal je. »Kar tako si izginila. In zakaj si se preoblekla?« O, moj bog! Kako je lahko tako hitro opazil? Saj sem imela prej tudi svetlo majico. Od kdaj, hudiča, fantje posvečajo pozornost oblačilom?! Očitno sem malo zaostala, kar se tega tiče, je pomislila Hannah. »Ah, to. No, to je razlog, da sem izginila. Neka avša me je polila in morala sem izprositi rezervno majico.«
»Ampak ta majica ne diši po tvojem parfumu,« je vztrajal Jack. »Vau, še nikoli nisem srečala fanta, ki bi se zavzel za takšne malenkosti. Resda ni takšna, kot moja, a bom že morala zdržati do doma.«
»Povedala bi mi. Dal bi ti svoj pulover.«
Joj, Jack, iz katerega planeta si prišel? Takoj bi se poročila s tabo, a kaj ko me ne privlačiš tako kot ostali kreteni. Pa pojma nimam zakaj...