Zivjo sem Lea. Zivim v Ljubljani. Stara sem 11 let. Hodim v 6. razred osnovne sole.
November je. Zima je juhuuu. Moj najljubsi letni cas. Rada imam ves sneg in vse kar pase zraven. Rada imam mraz.
Danes je mrzel dan povsod je sneg. Ko smo koncali pouk smo s prijateljicami sle v kavarno. Vsedle smo se za mizo v kotu kavarne in cakale. Pogovarjale smo se o vsakdanjih stvareh kot so problemi z ucitelji, predvidevanje pisne ocene testa iz matematike ki smo ga pisali danes in podobno. Naenkrat zazvoni telefon. Vse pogledamo v svoje telefone, saj imamo vse enako melodijo zvonjenja. Zvoni moj telefon. Vstanem, grem na teraso, in dvignem telefon. Klice me tata. Vorasa kdaj priblizno pridem domov. Odgovorim da cez kako uro. Odgovori da je v redu in naj pridem cimprej, ko bom lahko. Nisem tako neumna da nebi vedela da je nekaj hudooo narobe. Koncam pogovor in odidem nazaj h ostalim. Dobro me poznajo zato ze z obraza vedo da je nekaj narobe. "Kaj je narobe Lea?" vprasa Nina. Moja najboljsa prijateljica.
Nina ima zelooo dobro postavo. Ima kostanjeve lase ki ji segajo do riti. Ima sivo-modre oci. Na sploh, prelepa je.
"Tata me je klical. Rekel je naj cimprej pridem." ji odgovorim. "Ok. Gres z mano ker morem tudi jaz domov? Sej ziviva v sosednih ulicah." me vprasa Nina. " Ok ok prepricala si me." ji odgovorim. Ona preprosto zna prepricevati ljudi da naredijo tisto kar ona zeli. Jaz sem sicer bolsa, ampak se mi ne da kregat.
Odsli sva. Celo pot sva se pogovarjali o fantih. Malo nenavadno za najno starost ampak ok. Prispeli sva pred moj blok. Objeli sva se in poslovili.
Med tem ko sem se vzpenjala po stopnicah do 4 nadstropja, kjer zivimo, sem razmiljala o tem, kaj bi lahko bilo narobe.
Odklenila sem vrata, vztopila in pozdravila. Odzdravili so mi stirje glasovi. Mamin, tatov ter glas sestrice ter brata. Ni mi bilo treba narediti doktorata da bi vedela da je nekaj narobe. Vztopila sem v jedilnico. Vsi so sedeli za mizo. Tata mi je namignil naj sedem.
"Morava vam povedati nekaj, kar bo spremenilo nasa zivljenja. Zelo spremenilo." je zacela mama. Nihce od nas ni vedel o cem govori, razen seveda tata.
