Priča umoru

Poglavje 1

Živjo! Sem Nina. Hodim v 9. razred osnovne šole. Imam rjave kodraste lase z blond prameni, ki mi segajo do polovice hrbta. Moje oči so mešanica 4-ih barv-rjave, ki se spremeni v zelenksto ki se navzven prelije v modro in še sivo. Rada plešem in pojem-ne narobe sem povedala, ples je moje življenje in obožujem petje. Moja najljubša barva je modra in najraje jem čokolado. Po naravi sem naravoslovc, tako da imam rada geografijo, biologijo, kemijo... Imam najboljšo prijateljico Niko in skupaj hodiva na jazz balet.
......................................................................................................................................................................................................................
,,Nina! Odpri!,, dvignila sem pogled od domače naloge in stekla k vrtom ki so se kar šibile pod težo Nikinimi pestmi, ki so nestrpno razbijale po vratih stanovanja. Z mamo, očetom in bratom živimo v malem stanovanju, prav zraven Nikinega stanovanja-tam živi z mamo in sestro. Takoj, ko sem odprla vrata me je napadla: ,,na Madžarsko gremoo!!! Naprej gremo!!! zmagal smo!!!,, navdušena mi je pokazala rezultate objavlene na fb-ju. Skočila sem v zrak in začeli sva kričati od veselja. Pred dvemi tedni smo imeli z jazz baletom državno tekmovanje, ker pa smo zmagali gremo na evropsko. Kar naenkrat prileti iz zgornjega nadstropja gospa in naju nadere, ker tako kričiva na hodniku. Opravičili sva se in skesano šli k meni domov. Zaprla sem vrata in prasnili sva v smeh. Malo zaradi zmage in rdečega izraza na sosedinem obrazu. Smejali sv se brez konca in kraja-imeli sva napad smeha-in potem sva se začeli pogovarjati druga čez drugo,,komi čakam!,, sem rekla ,,ja js tut!!! takoj moram povedati Sari (z nama je hodila jazz)!!!,, res sva jo poklicale in tudi ona je bila zeloo vesela (v mislih imam njen nadležni krik in hitro govorjenje) zmenile smo se, da greva z Niko na poti na današnji trening prišle še do nje in jo pobrale. Nika je prišla k meni na obisk, še mal sva klepetale in potem sva se preoblekle in se pripravile za jazz balet.Na poti sva se dobili z Saro, počakale na avtobus in se odpeljale. Dvorana je bila zaklenjena, zato smo maorale počakati pred njo. Ko je končno prišel hišnik in nam odklenil, se je za vratmi skrivalo presenečenje...