Priča umoru

Poglavje 6

Zbudila sem se, ko se je avto vstavil. Ne vem koliko časa sem spala, vem pa dva stvari-ta spanec sem res potrebovala in verjetno sem spala dolgo, ker je bilo sonce ža visoko na nebu. Ustavila sva se pred letališčem. Kupil mi je karto in me usmeril na letalo. Ko smo vzleteli, me je spet premagal spanec, a nisem spala dolgo. Pogledala sem film in pojedla nekaj arašidov-seveda ni šlo brez groznih prizorov prejšnjega dneva. Nekako sem potlačila spomine in se zazrla nekam v daljavo. Spet so me začela mučit vprašanja: Kaj bo z mano? Kam grem? Kako bo tam? Me bo morilec našel? in podobno...Še in še sem se dolgočasila, ko pa smo končno prispeli me je prekrilo moje pričakovanje. Postavila sem se na dogovorjeno mesto in si ogledovala ljudi, ki so hodili mimo. Visok moški srednjih let je pristopil do mene in spregovoril v Slovenščini: ,,Si ti Nina?,, Pritrdila sem in šla za njim v avto. Takoj sem ga zasula z vprašanji ,,Kam grem?,, ,,greš v Rutland-v Ohio...živela boš ori meni. Bolje rečeno pri nama z sinom. Igrala boš sestrično, ki bo prišla na obisk. Ta čas boš tam tudi hodila v šolo pod imenom Ann McDrew, prihajaš pa iz Kansasa.,, ,,Kako je tam?,, ,,meni je všeč in upam, da bo tudi tebi,, Malo sva se pogovarjala in potem poslušala glasbo. Vmes sva se ustavila na bencinski pojedla sendviča. Končno sva prišla. Z ,glavne, ceste sva zavila na dovoz pred majhno belo hišo. ,,Tukaj sva,, Iz prtljažniga je vzel moje kovčke in odklenil vrata. Vstopila sem v svoj začasni dom. Bilo je pospravljeno in čisto, a vseeno malo našarjeno. ,,Kje bo moja soba?,, ,,Ne boš imela svoje sobe, ampak si jo boš delila z mojim sinom Ianom,, ,,Kaj?!,, ,,Imamo tudi kavč. Bi spala na njem?,, od nekdaj ne maram kavčev, saj me po spanju na njih vedno vse boli. Kavči-jhh ,,Soba torej je,, Pomignil mi je in sledila sem mu do nekih vrat. Potrkal je na vrata in jih odprl (tukaj bom pisala v slovenščini, predstavljajte si, da govorimo angleško-zelo mi gre na živce skaknje z angleščine na slovenščino pa spet na angleščino in slovenščino...) ,,Ian? Rad bi ti predstavil Nino,, prišepnila sem mu ,,Kaj nisem Ann?,, šepetaje mi je odgovoril ,,ne skrbi, vse ve,,vstopila sva v sobo in zagledala sem fanta malo starejših let ležati na postelji in brati strip. Imel je Rjave lase in zeleno-rjave oči. Takoj mi je postal všeč-zeloo všeč. Pozdravila sem ga ,,živjo!,, ,,živjo! -vstal je in mi podal roko- Ian,, sega sem vanjo ,,Nina ali Ann, tvoja sestrična,, zasmejala sva se, joj kako lepo se smeji...potem se je oglsil Marcus ,,vidva se spoznajta, jaz pa grem po posteljo,, odšel je in obrnila sem se proti Ianu, ki je sprgovoril ,,okej cimra, jutri greš z mano v šolo. Seveda ne bova v istih razredih, ker sem dve leti starejši od tebe,, ,,resno, šele prišla sem pa že načenjaš pogovor v šoli?,, nasmehnil se je ,,okej, pa začniva kje drugje-se ukvarjaš z kakim športom?,, ,,Že bolje...ja plešem jazz balet, ti?,, ,,z ničim posebnim...jezz balet praviš? Gre takole?,, začel je skakati po majhni sobi, se vrteti z rokami v zraku kot baletke. Zasmejala sem se in rekla ,,ne, niti ne..malo pa,, zasmejala sva se, potem pa je v sobo prišel Marcus z nekimi deskami in žimnico. Nekako smo spravili vse skupaj, potem pa mi je prinesel še posteljnino, da sem si postlala posteljo. soba je zgledala še manjša-omara na desni strani vrat, na levi pa postelji tesno ob steni med njima pa manjhna potka. Ian mi je v njegovi omari naredil nekaj prostora in tja sem spravila svoje stvari. Dan se je bližal h koncu zato smo pojedli večerjo. Ob njej smo se pogovarjali in spoznavali. Zelo sta prijetna. Še posebej Ian. Po večerji sem se zavzela za kopalnico, potem pa sem šla v posteljo. Čez nekaj časa se mi je pridružil ian in voščila sva si lahko noč. Sprostila sem se in zaspala. Za mano je bil dolg dan...