Priča umoru

Poglavje 10

Ian-ov POV 

Stala sva na plesišču in plesala. Luči v disku so jo naredile še lepšo kot po navadi. Skakala je tam v vsej njeni lepoti, ko pa se v njej nekaj spremeni. Njene oči so izdale, da je nekaj narobe. Zelo narobe. Ustavila se je, potem pa potarnala, da ji je slabo. Skoraj zvlekel sem jo za mizo ob strani, kjer se je sesedla na stol. Res je bilo nekaj narobe. Nekaj časa je sedela v tišini z zaprtimi očmi, ko pa jih je odprla, so bile še bolj meglene, kot so bile prej. Pogledala me je z tistimi očmi in začela govoriti nekaj nerazumljivega, potem pa je začela govoriti razumljive stvri-raje ne bom pisal, kakšne so bile. Govorila je od neumnosti do tega, kako me ljubi in potem še naprej neke fantazije. Začela je fantazirati in si domišljati stvari. Kar naenkrat so se njene oči zamegljile-kolikor so se lahko-in omahnila je na tla. Nisem vedel, kaj naj naredim. Začel sem klicati njeno ime, a se ni odzvala. Začel sem klicati na pomoč, ampak se nihče se ni posebej obremenjeval. Pogledali so naju, a se obrnili in odšli proč. Počutil sem se kot v nočni mori-moja ljubezen je ležala na tleh, negibna, tako krhka ranljiva, a ji nisem znal pomagati. Nisem ji mogel in tudi nihče ji ni hotel. Tresel sem jo in jo klical, a nič od niča. Ozrl sem se okoli, in zagledal še eno nočno moro-mojega očeta. Opazil me je in se odpravil proti meni. Ojoj... ,,kaj za boga delata?!,, je vprašal, meni pa je bilo pomembnejše, kaj je z Nino ,,ne premika se! Nekaj je narobe z njo!,, prebledel je, potem pa ji položil prste na vrat, da bi čutil, če ji srce bije. Njegovo telo se je malo sprostilo, a se je potem obrnil proti meni in mi jih napel. Res je, da je bila glasba zelo na glas, ampak so se vseeno ljudje ozirali za nama. Ni nama preostalo drugega, kot da sva Nino odnesla v avto in se odpeljala. V avtomobilu je vladala mučna tišina in zanimalo me je, kako naju je našel, zato sem ga to tudi vprašal. Odgovoril mi je ,,hotel sem vama voščiti lahko noč, a vaju ni bilo v sobi. Ustrašil sem se, potem pa opazil, da ni Ninine plesne obleke-kaj sta kupila mi je pokazala ko sta prišla domov. Šel sem v najbližji disko, in vaju našel...Kaj je z Nino?,, je vprašal, potem pa se je Nina zbudila, kot da bi jo poklical. Ozrla se je okoli in vprašala z zaspanim, rezkavim glasom ,,Kaj se je zgodilo?,,....