Fantje in najboljše prijateljice

Ples

Zjutraj je Hannah potrebovala dosti več časa kot ponavadi, da se je uredila. Michael je tako ali tako ni pustil kaj dosti spati, poleg tega jo je danes čakal pri uri športne vzgoje ples.
»Spet ta trapast ples!« zagodrnja pred ogledalom, ko na ustnice nanaša svojo najljubšo mat šminko. Vstala je pol ure prej kot ponavadi, a bo morala pohiteti, če hoče priti v šolo pravočasno s popolnim make-upom. Namršči se svojemu odsevu. Da ne bo tako kot zadnjič, ko je šla maskara v nič, se je opomnila. Res se bo morala poboljšati, sploh zdaj, ko ima pod svojo streho zaročenca. Prešinila jo je misel, zaradi katere je eyeliner ubral napačno pot, njene zelene oči pa so se od presenečenja široko razprle. »Točno! Lahko bi začela priprave na poroko! Christina bi bila navdušena, jaz bi se zaposlila, samcem pa bi dala vedeti, da je avantur konec. Drek!« Končno se je zavedla grozne črne packe na veki. »To pa res ni ničemur podobno,« je zavzdihnila in prijela robček. Vdala se je v usodo in ličila raje spakirala v torbico. Še en dan, ko gre v šolo samo z nekaj pudra in šminke na obrazu. Bolje to kot da je pozna. Michael jo ocenjujoče pomeri s pogledom. »Takšna misliš iti?« vpraša z dvignjeno obrvjo. Hannah nepremično obstoji sredi sobe in ga prebode s pogledom. »Je s tem kaj narobe?« V odgovor se Michael namrdne. »Dosti razgleda nudi tale obleka se ti ne zdi?« Njen pogled se je v hipu zožal v strupenega in Michael je hitro spoznal, da je storil napako. »Saj ne mislim, da je kaj narobe s tem...«
»Kaj pa potem?« Nestrpno ošine uro na steni za njim. »Poglej... Če boš živel tukaj, bova igrala po mojih pravilih. Spremenila te bom v copato pa če ti je prav ali ne. Sva si na jasnem?« Michael zmedeno prikima, nakar se Hannah zasuče in odločno odkoraka.
Preden odide skozi vhodna vrata ji pogled uide proti ogledalu. »O, bog! Jaz, allstarke in obleka...nikoli več!«
Preden sploh prispe do šole za njo ozre kar nekaj čednih primerkov nasprotnega spola, a ob vsakem le zavije z očmi. Morda bi morala poslušati Michaela, jo prešine. Telefon v njeni torbici poskoči, ko koraka po hodniku proti učilnici, zato začne brskati po njej. Na lepem zadane v nekaj. Torbica ter kup papirjev in beležk pristanejo na tleh. Pogleda se srečata. Svetlomodre oči jo hitro premerijo od glave do pete. Hannah v zadregi zardi in se naglo opraviči. »Gospod profesor, se opravičujem. Nisem gledala kod hodim.« Usta se Andrewu privihajo navzgor. »No, gospodična, v prihodnje pa le glejte.« Hannah je samo še bolj zardela, medtem ko je pomagala pobirati papirje. Trenutek zatem je njegov pogled počasi potoval do spodnjega roba njene črne oblekice, v očeh pa se mu je prižgala iskrica besa. Hannah je močneje zardela, si popravila obleko in se mu umaknila s poti. Spomnila se je namreč njegovih besed: Pod nobenim pogojem se ne smeš kateremu drugemu prikazati v tej obleki! Ta, ki jo je imela danes na sebi pa je razkrivala še malce več. Pridružila se je Rebecci, ki je sedela ob steni poleg Zacka.
»Vidim, da nisi pozabila na ples,« je občudojoče dejala Rebecca. Hannah jo je prestrelila s pogledom. »Trudila sem se,« je zagodrnjala. »Ne bodi no tako črnogleda. Boš videla, da bo zabavno.« Zabavno za koga? Zame zagotovo ne, je pomislila Hannah, a je misli raje zadržala zase.
Telovadnica je bila pripravljena, ko so vstopili. »Profesor je tokrat prekosil samega sebe,« je dejal nekdo. Vsi so presenečeno zrli v ogromne zvočnike, mizo s prenosnim računalnikom ter čarobno razsvetljavo. Vse skupaj je presenetilo celo Hanno. »Kdo bi si mislil, da je stari Beagells sposoben pripraviti kaj takšnega.«
Profesor Beagells jih je naprej posedel na klop, da bi jih seznanil z osnovnimi pravili.
»Prvo kot prvo...plešete vsi.« Hannah se je v trenutku vzdignila in krenila proti izhodu. »Kam, gospodična?« je zanimalo profesorja. »Ne mislim plesati, torej grem,« je skomignila in si prislužila strupen pogled. »Jaz bom plesal z njo.«
»Dobro. To je torej urejeno.« Hannah nadaljevanja ni več poslušala. Strmela je v Zacka, ki se je sam od sebe ponudil za ples in ga prebadala z enako grdim pogledom kot je malo prej njo profesor.
»Spravi se plesat z Rebecco!« mu je potiho zasikala. Nasmehnil se je in odgovoril z odločnim: »Ne.«
»In zakaj ne?«
»Ker morava še nekaj razčistiti,« je dejal, jo prijel za roko in odvedel na sredo telovadnice. Obe, Hannah in Rebecca, sta ga osuplo gledali. Hannah je prijateljico ošinila s pogledom v trenutku, ko je Jack Rebecco zarotniško objel čez pas. Predvidevala je, da se to ne more dobro končati, nakar je zgoraj na tribuni zagledala še nekoga.