•Prolog

220 11 4
                                    

"Spet on?" je pri vratih pekarne vprašala Sarah. Moja sestra.

Sedel sem na klopci in si prižgal cigareto. Misli so mi uhajale spet k njemu. Nikakor si ga nisem moral izbiti iz glave. Ta fant, z modrimi očmi in črnimi lasmi me je zbadal že teden dni.

"Ja." sem odgovoril kratko in jedernato.

Odšla je za pult in me pustila samega. Naslonil sem se nazaj in otresel pepel iz cigarete. Te njegove oči... ki vsaki dan radovedno gledajo izza očal.
"Hei Julian! Danes bi en kos vegi pice prosim."
Ja, ta glas me boža po ušesih vsak dan znova. A kaj bo, ko ga več ne bo? Ko bo opravil srednjo šolo?

Moje srce bo strto. Sam bom kot sem bil do sedaj. Še do nikogar nisem čutil nekaj takega kot do njega. Drugačen je. Čutim to.
In ko se najini roki dotakneta, ko mu podam razmaščeno vrečkico s pico..

Cigaret sem vrgel na tla in ga potlačil z allstarko. Vstal sem, delo čaka.

- I want you baby... -Where stories live. Discover now