Povej mi zgodbo, ki se ne konča. Izreci mi besede, ki ne iščejo pomena. Šepetaj mi da sem. Na koncu pa samo ostani in me objemi.
Tiho leživa eden zraven drugega. Samo tvoj pogled mi umiri moje divje misli. Vse je kar naenkrat na svojem mestu. Zdi se kakor, da se nikoli ni nič naredilo, da je ostal samo ta trenutek, ko sem ob tebi.
Tvoja dlan mi nežno poboža obraz. Sanjam, a ne, ti si še vedno tu ob meni … resničnost, ki ni resnična. Skrila sva se pred svetom. Pozabila sva na vse. Ti trenutki so samo za naju. Brez besed, samo pogled in dotik, občutek božanskosti. Jaz in ti. Nič ni bilo še tako neresnično kot je to vendar vseeno je. Ampak vsakič, ko greva vsak svojo pot postane nedosegljivo, tako nelogično dokler se spet ne srečava. Takrat sva spet samo midva.
Narišiva svet samo za naju. Zbeživa v neskončnost. Pozabiva, da živiva… trenutek brez skrbi z nasmehom na obrazu. Omama za celo življenje…