Kot v pravljici

9. Poglavje

Melissa

Za mano je omara s policami, polnimi knjig, na prvi pogled običajna. No, za večino ljudi običajna, jaz pa okoli nje vidim svetlobo, prav takšno kot prihaja iz knjige. Pogledam okoli sebe in v kotu vidim Zacka, zatopljenega v knjigo. Ne opazi mojega začudenja. Spet se ozrem proti omari. Kaj naj bi to pomenilo? Pogledam knjigo. Njen naslov je Lunini bojevniki. Zveni zanimivo. Odprem jo. Na prvi strani zagledam čudovito sliko, ki predstavlja bojevnike, ter nekakšnega vodjo. Po nekaj sekundah ugotovim, da je vodja ženska. Mogočna stoji pred bojevniki, predvidevam da luninimi bojevniki, ki se klanjajo pred njeno mogočnostjo. V rokah drži meč, črn, s podobo Lune. Njena podoba me presune. Okolica je temačna, ovita v meglico. Na nebu sije polna Luna. Obrnem stran. Naslov poglavja je Lunin otrok. To pritegne mojo pozornost. Kdo je Lunin otrok? Berem dalje. Lunin otrok je vodja Luninih bojevnikov, poslan na Zemljo, da bi se boril proti demonom in ostalim zlobnim na tem in ostalih svetovih. Vsakih 1000 let, na lunin dan, je izbran novi vodja, ženskega spola, za razliko od Sončevega otroka, ki je moški. Zanimivo. Kdo pa je Sončev otrok? Berem naprej. Usojeno ji je voditi, njeni mogočnosti pa se uklonijo prav vsi. Ima tudi posebne moči, ki jih svet potrebuje za obrambo pred zlim. V njeni bližini pogosto vidimo pomembne stvari, kot so Lunin meč, njena ogrlica, v kateri je spravljena modrost prejšnjih vladark. Vsaka je nesmrtna za 1000 let, nemogoče jih je ubiti, ko pa njihov čas poteče, postanejo take, kot ostali bojevniki. Za vedno mlade, vendar jih je mogoče ubiti. Če se uspešno borijo proti nevarnostim, lahko živijo večno. Moje misli delujejo z vso močjo. Kot ostali bojevniki? To pomeni vse ostale. Za vedno mlade? Torej bojevniki živijo za vedno, če niso ubiti? So na nek način nesmrtni? Torej je Zack nesmrten? Zanima me koliko je star. Šele pred kratkim sem spoznala, da ta svet obstaja, da sem del tega tudi jaz, zdaj pa ugotovim, da sem nesmrtna. Če seveda ne umrem v bitki, me presune. Bitka. Zveni neresnično, skoraj kot iz pravljice. Ali je mogoče, da sem si vse izmislila? Da samo sanjam? Uščipnem se v roko, samo da sem prepričana. Au, zagodovo sem budna. Berem dalje. Lunin otrok je vedno dober. Luna izbere nekoga, ki je primeren in se pri tem nikoli ne zmoti. Seveda Luna ni živa, vendar vseeno na nek način izbere. Kako to naredi ni znano nobenemu živemu bitju, ki je kdaj živelo. Lunin otrok ima vrednote, ki so potrebne za dobrega vodjo. Zavzema se za svoje ljudstvo, prav tako pa za vse ostale, ki so dobri. Ceni znanje, moč, dobroto. Vsakih 1000 let je najden nekdo, ki ustreza njeni podobi in jo nadomesti. Lunini bojevniki ji bodo sledili ne glede na vse. Zanje ima posebno mesto. Izvedela sem veliko novih informacij, čeprav ne vem, kako jih lahko uporabim. Zaprem knjigo. Naprej bom brala kasneje. Grem proti omari, obdani s čudno, a prelepo svetlobo. S knjigo v roki se ustavim pred omaro. Narejena je iz lesa, kot vse ostale omare v tej knjižnici. Tudi knjige izgledajo normalno. Kaj je tako posebnega s to omaro? Moja roka se sama od sebe dvigne, kot bi vedela, kaj počne. Ustavi se pred določeno knjigo, vendar občutek ni enak kot prej, ko sem vedela, da moram knjigo odpreti. Ozrem proti Zacku. Od tu me ne mora videti. Pogledam nazaj, moja roka je še vedno pred knjigo. Na njeni zadnji strani ne opazim naslova. Počasi se je dotaknem, moji prsti se je trdno oklenejo. Počasi jo potegnem k sebi, nato pa se začne nekaj premikati. Kaj se dogaja?