Fantje in najboljše prijateljice

Jutranje slabosti

Hannah se je naslanjala na Rebecco. Za katedrom je bil poleg profesorice Parker še profesor Tucker. On se je sklanjal nad njen prenosnik, medtem ko je sama pojasnjevala, da jo bo nadomeščal to uro. Dekleti je le ošinila s pogledom, nato pa nadaljevala pogovor s Tuckerjem.
Rebecca je vodila Hanno do njune mize. Ko sta obe že mislili, da sta se izmuznili opravičevanju, se je oglasila Parkova s privzdignjenim glasom: »Od kdaj pa je dovoljeno zamujanje k mojim uram?«
»Se opravičujeva. Slabo ji je bilo in sva se zadržali na stranišču,« je pojasnila Rebecca.
Hannah se je držala za trebuh. Ko ga je zagledala pred tablo, ko so se vse oči v razredu obrnile proti njej, takrat ji je postalo zares slabo. Počutila se je kot bi ji nevidne pesti stisnile želodec in ga obrnile za 180˚. Nekaj trenutkov se je trudila obvladati slabost preden je z roko pred usti planila skozi vrata.
Profesorica je še vedno očitajoče gledala Rebecco.
»Bosta rekli, da ima še vedno jutranje slabosti?«
»Ja,« je skomignila Rebecca.
»Pojdi za njo,« je dejal Tucker, zaradi česar si je prislužil sodelavkin ubijajoč pogled.
»Nameravaš dopuščati tako ravnanje?!« je vzkliknila.
»Je s tem kaj narobe?« je mirno vprašal.
»Zlagali sta se, to je narobe!«
»Verjamem ji. Moja je v sedmem mesecu pa ima še vedno jutranje slabosti.«
Spogledal se je z Rebecco, ki je še vedno stala na svojem mestu kot vkopana in ji znova pomignil, naj gre za Hanno.
Ko je prišla do ženskega stranišča, se je Hannah še vedno sklanjala nad školjko.
»Kaj on počne tu?«
Rebecca je skomignila. »Saj si slišala... Nadomeščal jo bo to uro.«
»Ja, pa zakaj ravno on?«
»Ne vem, Hannah, sanja se mi ne,« je zavzdihnila in počepnila poleg nje. Lase ji je popravila stran od obraza. »Morala bi ga slišati...«
Hannah ji je nakazala, naj malo počaka. Po tem, ko so njen želodec zapustili še zadnji ostanki zajtrka, se je sesedla na tla s solzami v očeh.
»Zajebala sem... Njegovo življenje je zaradi mene polomija. Lahko bi se preprosto poročil s Stefylldovo, z njo imel otroke in majhno hiško ob obali. Brez težav, brez skrivanja. Ne vem, zakaj me preprosto ne pusti.«
Rebecca jo je potegnila v objem. »Ker te ima rad, butica.«
Hannah je dvignila pogled.
»Pa me ima res? Profesor je, Rebecca! Prav ti si mi to ves čas dopovedovala.«
»Ja. In prav jaz sem spoznala, da sem se motila. Dober človek je.«
»Jaz sem pa dijakinja, ki mu ne povzroča drugega kot težave.«
»Ja, in?«
»Jooj, Rebecca, petnajst let starejši je! Brez težav bi si lahko našel drugo.«
»Parkovi te je omenil,« je bleknila.
Hannha je izbuljila že tako zabuhle oči. »Kaj je naredil?! Saj se hecaš, ne?«
Rebecca je stresla z glavo. »Prasica je tarnala, kako si lahko izmišljujeva jutranjo slabost za tvoj stadij nosečnosti. Pa jo je Tucker zabil s tem, ko je rekel, da nama verjame, saj je njegova v sedmem mesecu pa jih ima še vedno, in me poslal za tabo. Ti bi morala videti njen pogled!«
Hannah jo je zaskrbljeno pogledala. »Zmešalo se mu je. Saj veš, da se bo do malice že vse to vedelo v zbornici?«
Brezbrižno je odmahnila z roko. »Pa kaj potem.«
»Kako si lahko tako brezskrbna poleg mene? Zajebala sem z Jackom, uničila kar si imela z Zackom. Zaradi mene si zdaj tu, sredi drame in noseča. Sanja se mi ne, kako se še upaš družiš z mano.«
»Zaradi tebe začenjam verjeti v usodo.«
Hannah je nejeverno zaprhala.
»Resno,« se je nasmehnila Rebecca. »Mislim, da utegne to, da sem zanosila z Alexom, biti najlepša stvar, ki se mi je zgodila. Poleg tega, da sem spoznala tebe, seveda.«
Sledilo je še več prhanja.
»Nehaj. Spet me boš spravila v jok s tem nakladanjem.« Malo je pomolčala, nato pa z rahlim nasmeškom vprašala: »Praviš, da je Parkova ponorela?«
»O, ja! Čisto se ji je utrgalo. Tucker pa je samo ohranil mirne živce. Čisto hladno jo je odpravil.«
Hannah se je zazrla v tla. Hladnokrvnost je zvenela čisto po Andrewjevo.
»Daj no, bodi pametna. Andrew je s tabo, ker te ima res rad. Če bi bila zanj samo afera, zagotovo ne bi šel skozi vse to. Ti bi to morala vedeti bolje od mene,« ji je dejala. »Pridi zdaj. Prepričana sem, da ga skrbi, ko naju dolgo ni nazaj.«
Prikimala je in se s prijateljičino pomočjo skobacala na noge. »Me prav zanima, kaj boš o nosečnosti menila čez kak mesec,« se je nasmehnila.
»Pha, jaz se nimam namena kobacati po straniščnih tleh.«