Jenifer (WDW fanfiction)

Jenifer

Jenifer Lovelock

Budilka me navsezgodaj zjutraj zbudi iz najbolj čudnih sanj. Hitro sem si uredila frizuro in se preoblekla v kratke jeans hlače in črno belo majico. Nikoli si ne naredim makeupa, ali pa uporabim le puder in nežno roza senčilo. Obujem si svoje Nike superge in grem v šolo.

Do šole ni daleč, okoli 10 minut peš. In ni mi težko hoditi. V bistvu mi je všeč, da se lahko malo sprostim in pozabim na vse skrbi, ki imajo imena: Lucy, Kelly, Tamara in za na konec še najhujša Leila. Ta lepa skupinica zlobnih deklet me ne mara. Ne vem točno zakaj, saj jim nisem ničesar naredila.

Prispem v šolo in objamem svojo edino prijateljico Hanno. Vedno mi poskuša pomagati in mi svetuje, čeprav njenih nasvetov, da naj komu zaupam ne upoštevam.

'Ura se približuje koncu pouka in mogoče so se me danes usmilile' pomislim, ampak komaj pridem ven iz šole me Leila udari v trebuh, da od bolečine padem na tla. Nekaj sošolcev in mimoidočih ljudi opazuje, kako me pretepa, nekaterim je vseeno in gledajo, drugi se mi smejijo. Neka punca celo posname s telefonom. Uničena sem. Ne bo šlo več tako naprej.

Ko me Leila neha pretepati ni nobenega več nikjer okoli mene. Vsedem se na klopico in zajokam.

"Hej sem Gabriela" me pozdravi punca, ki je prej vse posnela. "Ojla jaz sem Jenifer" ji rečem in se nasmehnem. Iz roke mi vzame telefon in nekaj tipka. Potem pokliče na svoj telefon, da dobi mojo številko. Vrne mi telefon.
"Izvoli video, jutri grem pa lahko s tabo do ravnateljice, če želiš" reče. Hvaležno se ji nasmehnem "hvala. Ja prosim sama si ne upam, da nebi bile potem še hujše" odgovorim in se odpravim proti domu.

Doma se zaprem v sobo in naredim domačo nalogo. Kar se le da veliko se izogibam stiku s starši, da nebi česa ugotovili.

Zvečer me pikliče Gabriela, da bi se prepričala, da me ni Leila spret pretepla. Tako prijazna je. Rada bi ostala njena prijateljica in res upam, da se ne bo izkazalo, da je takšna kot tista Leila, ki je tako priljubljena in samovšečna in zlobna.

Zelo hitro zaspim, ob misli, da grem z Gabrielo jutri do ravnateljice.

Zjutraj se zbudim, še pred zvonenjem budilke. Preoblečem se in si naredim čop. Odpravim se v šolo in na poti srečam Gabrielo. Na hitro poklepetava, potem pa greva naravnost do ravnateljičine pisarne in potrkava na vrata. Povem celo zgodbo, Gabriela pa pokaže video. Iz šole domov pokličejo moje starše, ki se odločijo, da me prešolajo, ampak da bom v novo šolo začela hoditi šele septembra, saj je zdaj že konec maja in ne bomo več dolgo hodili v šolo.
Ravnateljica po zvočniku pokliče Leilo, Lucy, Kelly in Tamaro. Vse so začasno izključene iz šole. Končno konec trpljenja zame, razen če bo v tisti drugi šoli isto. Šola je na drugem koncu mesta, zato bom živela v hiši moje sestrične Carly skupaj z njo.

"Jenny ti lahko dam en nasvet?" Me vpraša Carly. "Ja seveda" ji odgovorim. Carly je zelo pametna. "Če boš ti nasilna do drugih, drugi ne bojo nasilni do tebe, ker se te bojo bali" pojasni. Hmmmm ima smisel. Vredno je poskusiti.
#############################
To je bil prvi del. Hvala za branje BTW why don't we pridejo v naslednjem delu😉 BTW happy birthday Zach We Love You❤❤❤