Jenifer (WDW fanfiction)

Prvi September

Zjutraj se zbudim pozno. Včeraj sem dolgo razmišljala o Carlyinjem predlogu. Kaj bi nanj rekla Gabriela? Je prav, da sem nesramna in nasilna, samo zato, ker me je strah? Ja prav je. Če tega ne naredim ljudje ne bodo vedeli kako se počutim in zgodovina se bo ponovila.

Oblečem si črne raztrgane kavbojke in vojaško zeleno majico s kratkimi rokavi. Las si ne počešem, ker nočem uničiti kodrov.

V šolo grem pozno. Skoraj zamudim, kar mi ni v navadi. Tudi tokrat do šole hodim približno dvajset minut. Ne opazujem parkov ljudi in ptic, kakor v prejšnji šoli, pokazati moram, da sem se spremenila. Do začetka pouka je še celih 30 minut, zato se ne mučim s tekom, pa saj mi je itak vseeno če zamudim cel pouk.

Pred šolo zagledam dva fanta. Moji prvi žrtvi bosta. Podrobno opazujem in opazim, da se pridružijo še trije. Super še več žrtev. Najprej bom psihično uničila fanta, ki izgleda najmlajše. Njegov smeh mi gre tako na živce, da bi ga najraje izbrisala iz zemlje, kot da nebi nikoli obstajal.

"Hej sem Zach" se predstavi, ko me zagleda.
"Jaz sem Jenifer" odgovorim
"Si nova tukaj, nisem te še videl?" Vpraša.
"Hmmm ja nova sem. Četrti letnik" komaj ostajam prijazna, čeprav si zdajle res želim, da ne bi bila.
"In kaj te zanima?" Me vpraša. Tukaj moram malo razmisliti, saj me zanima res veliko stvari. Ena izmed stvari, ki me zanimajo je tudi fotografija in počutim se, kot da je fotoaparat del mene, saj ga imam ves čas pri sebi, nikoli ne veš, kdaj bo priložnost za fotografiranje.

"Všeč mi je fotografija" rečem po dolgem razmisleku. Zach pogleda blondinca na njegovi levi. Nasmehne se. NE ŽE SPET TA SMEH, KI ME SPRAVLJA OB PAMET!!

"Tudi meni je fotografiranje všeč" reče blondinec. Zdi se mi... simpatičen, mislim da ga bom izbrisala s seznama žrtev. "BTW ime mi je Corbyn" se predstavi. Tiho sem. Ne morem ga ne gledati v njegove popolne modre oči. Zbrati se moram. "kot sem rekla, ime mi je Jenifer, ampak me prijatelji kličejo Jenny." Rečem. Predstavijo se mi še ostali trije: Jack, Jonah in Daniel. Zdijo se mi v redu, zato jih bom izbrisala s seznama, tako da ostane le še Zach.

Poslovim  se id fantov in se odpravim proti ravnateljevi pisarni. Ravnatelj mi fotokopira urnik in me usmeri proti prvi učilnici, kjer imamo angleščino. Malo sem živčna in strah me je, da bom na istem položaju kot sem že bila, čeprav vem da se na Jacka, Jonaha, Daniela, Zacha in Corbyna lahko zanesem. Stopim pred učilnico in trikrat globoko vdihnem. Z dvignjeno glavo vstopim. Ne bom jim dala vedeti, da me je strah.

Prvo kar zagledam so Jack, Daniel in Corbyn. Edino prosto mesto je bilo poleg Daniela in pred Jackom in Corbynom. Kar naprej govorijo, kot da je težko biti tiho tistih 45 minut, ko imajo pouk. Izgubila bom živce.
"Daniel in Jack. Bi naredila eno stvar v življenju prav in bi utihnila?" Vprašam kar se le da prijazno in celo nasmehnem se.
"Ampak tudi Corbyn se je pogovarjal pa mu nisi nič rekla" ugovarja Jack. Jezno ga pogledam in že skoraj kričim, ampak se zadržim, ker sem kljub mojim psihopatskim planom obzirna do drugih in jih bom pustila, da se v miru učijo. Jack ni imel nobenih pripomb več. Razlog, da nisem rekla Corbynu naj utihne je, da ima name nek čuden učinek, kot pesem, ki bi jo lahko poslušala ves čas. Vem da je bil to zelo slab primer.

Po angleščini, matematiki in kemiji je čas za moj najljubši predmet fotografijo. Na žalost jo imamo samo četrto uro v petek.

Zagledam Corbyna, ki se pogovarja z dvema puncama. Ne vem zakaj ampak preplavijo me negativna čustva: jeza, razočaranje, žalost ampak najbolj ljubosumje.

Zazvoni šolski zvonec za začetek ure. "Gospodična Jenifer, vsedite se poleg Corbyna" ukaže profesor.
Zakaj naredim plan, če se ga pa potem nihče ne drži? Naslednjič bom povedala, da nočem sedeti v isti klopi kot Corbyn.

"Hmmmm Jenny je kaj narobe?" Vpraša Corbyn. Ja danes mi gre vse narobe.
"Ne vse je v najlepšem redu" odgovorim.

Ne najdem logične razlage, zakaj me preplavijo negativna čustva, ko Corbyna vidim z drugo punco.

"No ne izgleda, kot da si dobro, ti pa tudi ne znaš lagati" komentira. Se vidi, da me sploh ne pozna.

"Jenifer in Corbyn. Po klepetanju opažam, da se odlično razumeta, zato bosta prvo nalogo, ki sem jo malo prej razložil in dal navodila, delala skupaj." Sklepam da ne bom profesorjeva ljubljenka.
"Naloga je portret partnerja" razloži lepa rjavolaska, ki sem jo tudi opazila v skupini deklet, ki so se prej smejale in pogovarjale z Corbynom.
"Hvala Sydnie ne vem kaj bi brez tebe" odgovori Corbyn.

"Hmmm se dobiva ob petih v parku? Vprašam.
"Prav mi daš svojo telefonsko številko?" Vpraša. A zdaj sem mu pa všeč.
"Kdo pa je bila ta rjavolaska Sydnie, brez katere ne moreš?" Vprašam, saj me bo od radovednosti razneslo kot bombo.
"Jackova sestra. Zaljubljena je v mene ampak jaz imam oči samo za eno punco in to ni ona" razloži. Globoko v sebi spet postanem ljubosumna.
"Moram iti. Se dobiva ib petih. Adijo" pozdravim in hočem iti domov, pa me Corbyn prime za roko in ustavi.
"Številka?" Vpraša in potem se spomnim, da sem mu jo pozabila napisati. Vzamem kemični svinčnik in na en listek napišem številko. Potem se ločiva in vsak fre v svojo smer.

(((((((((((((((((((((())))))))))))))))))))
Tale del sem se dolgo spravljala pisati, ampak obljubim, da bo vsaj en del na teden od zdaj naprej :)

Pa še da se vam ne pozabim vsem zahvalit za podporo rada vas imam do nebes❤❤❤