... 𝙖 𝙠𝙖𝙟, 𝙠𝙤 𝙨𝙚𝙢 𝙟𝙖𝙯 𝙫 𝙩𝙚𝙗𝙞 𝙫𝙞𝙙𝙚𝙡𝙖 𝙯𝙫𝙚𝙯𝙙𝙚, 𝙥𝙖 𝙫 𝙢𝙚𝙣𝙞 𝙥𝙧𝙖𝙯𝙣𝙞𝙣𝙤 𝙢𝙚𝙙 𝙣𝙟𝙞𝙢𝙞 ...

Živim v vrtincu nostalgije... v spominih... še vedno vidim sled preteklosti... a nekoč... nekoč jih bom presegla.

Zara in Kyle. Oba nedolžna (no, kakor kateri in kakor kdaj) in trmasta, z veliko talenta in krhkimi srci, dvakrat nazaj zalepljenimi. Oba že leta iskana od zlobneža, ki za njima opreza na vsakem vogalu. V iskanju svojih sanj in želji po svobodi se spopadeta s preizkušnjami, ki terjajo srca. Iluzije, smrt, bolečina, uničenje, drobljenje upanja. V vsem tem peklu se morata zanesti drug na drugega ter se drug od drugega učita. Ali bosta uspela v tej zmešnjavi obdržati srci nedotaknjeni? 'Zgodba je moj original in si zanjo pridržujem vse avtorske pravice. Karakterji so moja last in plod moje domišljije. Vsaka podobnost z dejanskimi dogodki je zgolj naključje.' *slike na moji platnici pripadajo njihovim originalnim lastnikom, jaz sem jih samo predelala v platnice. *vsebuje scene, ki lahko sprožijo aneksioznost, traume, fobije... nekatere scene vsebujejo natančne podrobnosti o krvi, bolečini in drugih nelagodnih temah. Berite na lastno odgovornost

Vse se začne z mamino smrtjo. Smrtjo, ki je Penn ne more preboleti. Smrtjo, zaradi katere se je zmeša in jo pripravi celo do samomora; samomora v jezeru, v katerem je bila srečna. V katerem je lahko našla koščke otroštva, ki bi ga lahko imela. ~ short story v treh delih ~ Zgodba ni srečna in nima pozitivnega konca! Prav tako je plod moje domišljije in nič od tega nima veze z resničnim življenjem! Če se jo kdo odloči prebrati: uživajte v branju, komentarji, tako pozitivni kot negativni so dobrodošli ☺

Ne ve, kdo je. Ne ve, kaj je. Duša mora doživljati zadnje trenutke različnih ljudi, dokler jih ne začenja razumeti. Pa jih bo kdaj? Ljudi vodijo njihova čustva. Močnejša kot so, bolj duša izgubi stik s samo seboj in z vsakim trenutkom bolj pozablja, zakaj ji je bila dana ta naloga. Ničesar ne razume; niti, kdo sploh je. 1. Trenutek: majhna deklica, ki umre zaradi udarca v glavo. Duša še razume in še ve. 2. Trenutek: fant s imenom Tarik, ki živi s nasilnim očetom. Razjezi se in pobegne, zunaj trči v vozilo. Duša pozablja. 3. Trenutek: moški, ki skoči s stavbe. Čustev je veliko, misli še več. Duša ne ve, za trenutek postane eno s človekom. 4. Trenutek: dekle, ki je srečna, v morju s prijateljicami. Njeno telo se utopi. Duša ve, a ne razume še ljudi. Za trenutek preveč čustev in pozabi. 5. Trenutek: komaj najstnik, v šoli norčevan. Umre zaradi prevelikega odmerka tablet. Duša misli deli, ne ve. 6. Trenutek: starec, ki umre zaradi srčnega infarkta. Duša popolnoma pozabi, ne ve in ne zna. 7. Trenutek: se spominja, se sprašuje. Nikdar ne ugotovi zakaj. TW: SUICIDE • spremembe v času in osebi so namerne! • napisano je bilo v trenutku ideje, zato morda ni napisano najbolje! 30. 12. 2020 Srečno novo leto :)

Živel je popolno življenje s Kinder Pinguiji in čokoladnim mlekom. Brigal se je zase in nikomur pustil, da mu pride do živega. Tako je bilo vse od nesreče. Nato pa jo je videl. S fluorescentno roza nahrbtnikom je stopila čez prag njegove šole. Preveč je bila podobna NJEMU. Bila je identična. Nič takšnega, a kaj ko je to vzel drugače. Postala je njegova naslednja žrtev. Pa vendar... Kaj če bo ravno ona tista, ki mu bo pomagala premagati travme zadnjih dveh let? *Če se boste med branjem počutili napadene ali užaljene, svetujem, da vsega skupaj ne vzamete preveč osebno

Temni Hrib je temačen kraj s še temnejšimi zgodbami. Na njem stoji šola za čudake, izmečke družbe, Tenebris Collis. Nekega dne se na šolskem dvorišču pojavi nič hudega sluteča deklica Luna Argeles. Volkodlakinja, ki kljub svoji zadržanosti ni tako zelo nedolžna kot se zdi. Časi se spreminjajo. Zlo se vrača. In jaz sem tisti, ki mora vravnati tehtnico med belino in črnino.