Telo Stories

Žádný příběh, čistě blog sloužící k vyjádření mých názorů a citů. Budu ráda, když se tu také vyjádříte k různým tématům.

Knjiga Učenik življenja, ki sem jo dobila pri 14. letih, me je peljala na pot raziskovanja življenja, mojega življenja. Učenik popolnega življenja je knjiga, ki bi si želela, da jo takrat v resnici dobim. Ki bi mi dala odgovore na vprašanja, da bi se učila iz nje, ne iz bolečih izkušenj. Ampak te izkušnje so mi bile potrebne, da sem osvojila določena spoznanja. Zdaj začenjam razumeti zakaj tako dolgo, toliko let nisem mogla dokončati te knjige in jo dati ven, v javnost. Zakaj se je pisala toliko let in toliko spreminjala. Najprej sem osvajala znanje in izkušnje o fizičnem telesu, nato sem se učila in testirala kaj vse je zmožen um. Potem sem prišla do vprašanja KDO SEM JAZ in KAJ JE MOJE POSLANSTVO. Tukaj sem skozi izkušnje začela dajati teorijo v prakso in nato skozi opazovanje željo razumeti sebe, prakso v teorijo. Ob znanju o živčnem sistemu in traumi sem postopoma lupila plasti sebe, do svojega bistva. Prej sem morala spoznati še svojo medgeneracijsko traumo in ob tem spoznati svoje prednike in jih iz srca občudovati. Skozi vse to se je vsak dan v meni začel naseljevati nek nov občutek - notranji mir, popolna ljubezen, hvaležnost za vse. Trenutno se počutim kot, da sem sredi hurikana ali orkana - tista sredina znotraj, ki je mirna, kjer se nič ne dogaja, okoli pa se vse vrti, vse se uničuje. Po orkanu izgleda, da je vse uničeno, podrto in je treba od začetka. Ampak začneš iz drugega začetka, začneš z občutkom notranjega miru, spoznanja, da je moralo iti vse staro, da lahko zgradiš novo. Knjiga je nastala kot moja potreba izraziti se, dati ven moja spoznanja. Za sebe, za tebe.

Chtěl ji chytit za ruku. Tak opatrně, kam by skryl všechny své city. Veškerou vášeň, touhu. Všechny tajemství tiché přírody, co se naposled v denním světle nadechovala. Toužil ji vypovědět všechny emoce ve svém objetí, kde by se rozprostřela veškerá harmonie. Chtěl ji svěřit veškeré doteky, které mohl.