PROLOG:
Sem precej nenavaden otrok. Nekateri mi pravijo da sem nadnaravna, apak jaz nevem zakaj.
No kako sem neuljudna... še predstavila se nisem.
Sem Julia stara sem 11 in prebolela že veliko bolezni. Najhujša bolezen ki sem jo prebolela je bila levkemija. Nisem ubupala ko sem imela kožnega raka, levkemijo ali zastoj serca. Te bolezni pa sem preživela samo zato ker me je oče učil da nesmem ubupati. Moj oče je umrel zaradi levkemije in zato sem jo jaz prebolela. Vsi mislijo, da sem čudna ker je moja želja da bi prepotocala svet po tem kar sem doživela. Moja mama se trudi, da bi to uresničila. No ne samo mama cela družina se čim bol trudi zame saj se bojijo, da me bojo izgubili. Jaz kot jaz pa nevem zakaj se vsi tako bojijo saj bojo oni še živeli jaz pa ne. Mogoče sem malo čudna, da tako mislim. Oziroma, če bolje razmišljam sploh nevem kaj razmišljam...