You, you and ... you!

Bila sem prepričana, da sanjam.
Pravzaprav se mi je zdelo, da sanjam.
Bila sem že oblečena v svojo poročno obleko, ko se je v sobi prikazal on. Mislila sem, da je načrtovalka poroke, ko pa sem se obrnila ... Sem zagledala njega. Nosil je črno obleko, pripravljen na moj dan ...
"Kaj počneš tukaj?" sem vprašala.
"Prišel sem preprečiti neumnost, ki jo boš storila," se mi je približal. Začutila sem solze v svojih očeh. Pravzaprav se mi je zdelo, da se moj svet ruši, da živim le še zanj ... Le zakaj je prišel? Če pa je tudi sam zaseden.
"Si sam?" sem previdno vprašala.
"Ja. Nje ni tukaj," je dejal. "Michaela ..."
"Ne, ne bom si premislila," sem stisnila ustnice. "Poročila se bom. Ta dan sem čakala zadnjih pet let ... Ne moreš mi ga preprečiti."
Počasi je prišel do mene. Nežno je prijel mojo dlan, v kateri sem držala šopek belih vrtnic. Moj poročni šopek.
"Vse bom naredil," je tiho rekel. "Vse bom naredil ... Samo ne poroči se z njim ... Prosim te, Michaela ..."