Njena Temna Skrivnost

"Kaj si ti?!" se je opotekel čim dlje stran od nje, strah in zgroženost sta se mu jasno kazala v očeh. Nasmehnila se je. Ampak v tem nasmehu ni bilo veselja, ko je njena temna koža žarela v svetlobi krvave lune nad mestom. "Kar enkaj časa je že minilo od kar me je kdo vprašal to vprašanje. Jaz," z vsako besedo, ki jo je izrekla se je zdelo, da njene črne oči postajajo vse temnejše, kot dva neskončna tolmuna čiste teme. "Sem Zmajevka."