"Samo število se veča," sem zamrmrala resnico tako tiho, da sem se še sama komaj slišala. Nekje sem slišala ta rek in ne bi se mogla bolj strinjati: "Resnica boli, a je še huje pred njo zatiskati oči.". Število bodal v mojem srcu je naraščalo.
"Pri čem?"
"Pri ranah," ni me več skrbelo, če je slišal kako hripav je bil moj glas.
"Kje?" premeril me je v ponovnem iskanju za ranami in zmajala sem z glavo.
"To so tiste za katere veš da so tam, a jih ne vidiš. To bi mogel poznati Vic," sem skomignila z levo ramo.
Sočno je zaklel in si šel z roko čez neurejene kodre. Ne, niti malo se ni spremenil.
~
Kaia Bennett in Victor Grey sta vedno imela skupno najljubšo igro - Kače in lestve. Ta igra ju je zbližala, kot otroka in čez nekaj let odločno niti med njunimi srci zvezala do konca, ko sta se skoraj dokončno pretrgali.
•-•Zgodba je moje avtorsko delo, ki je bilo originalno napisano na Pilovi spletni strani pod imenom WhoLovesBooksAndMusic in na Virtualni Bradavičarki pod imenom @IslaElla_Evans. Lastim si vse avtorske pravice za zgodbo in karakterje v njej. Kakršnokoli kopiranje zgodbe ni dovoljeno in mi ga, če ga najdete prosim prijavite.•-•
*Vsebuje močnejše besede na trenutke.*