Šetlandka Sivka

1.del Šetlandka Sivka

Na nekem travniku, daleč od drugih
konjev je živela majhna čredica šetlandov. Vsak dan so se pasli, tekali, se
igrali, razmišljal pa ni nihče.

 No nihče razen povprečne šetlandke
Sivke. Tako se je klicala, ker je bila njena dlaka siva, saj njena starša tako
kot ostali šetlandi nista imela velike domišljije.

 Sivka je bila nekoliko drugačna od
sovrstnikov. Ona je namreč zelo rada razmišljala. Razmišljala je o tem, kako bi
bilo če bi živela drugače, če bi se kdaj kaj zgodilo, če bi imeli njeni
sovrstniki več domišljije...Tako je vsako noč žalostno gledala v zvezde in
razmišljala o vsem tem.

 Bila je temna noč, vsa njena čreda
je že spala, samo ona je še budno strmela v zvezde. Ležala je na travi in
poskušala prešteti zvezde. Toliko jih je bilo. Sivka je vdihnila svež nočni
zrak in srečno zahrzkala. Sproščeno je strmela v nebo.

 Kar naenkrat je preko neba
švignila svetloba in Sivkina intuicija ji je rekla naj si nekaj zaželi. Tako je
Sivka ubogala intuicijo in si zaželela, da bi se zgodilo nekaj nepričakovanega.

 S to željo v mislih je srečno in
mirno zaspala.

Naslednjega dne se je zgodilo nekaj res
nepričakovanega: V njihovo čredo je priletel pegaz...