POZABLJENA BITJA

POZABLJENA BITJA

  • WpView
    LECTURAS 1,558
  • WpVote
    Votos 77
  • WpPart
    Partes 6
WpMetadataReadContinúa
WpMetadataNoticeÚltima publicación sáb, sep 17, 2016
»Bleda kot luna, Pogumna kot lev, Usodi predana, Pozabljenih spev.« Kako bi ravnali, če bi se vam življenje v enem dnevu obrnilo na glavo in bi spoznali, da je vse kar ste verjeli laž? Rekli bi, pa saj to ni mogoče! Tako je mislila tudi Rosalie. Zapomnite si, v vseh pravljicah je nekaj resnice... _______________ Živjo! Pozabljena bitja je moja prva knjiga, upam da boste uživali ob branju! Že vnaprej pa se opravičujem za slovnične napake. Brez mojega dovoljenja je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem in shranjevanjem v elektronski obliki! Delo je produkt domišljije, vse podobnosti z imeni, kraji ali ljudmi so zgolj naključne! Vse pravice so pridržane. 2016 -Iva
Todos los derechos reservados
#1
slovenija
WpChevronRight
Únete a la comunidad narrativa más grandeObtén recomendaciones personalizadas de historias, guarda tus favoritas en tu biblioteca, y comenta y vota para hacer crecer tu comunidad.
Illustration

Quizás también te guste

  • Elmira
  • Him and I💚 (slo)
  • STORM MOON the continue (slovensko)
  • Mačaci Gén
  • Ennemi ou allié ? (en cours de réécriture)
  • Med peklom in nebesi
  • Skrivnosti
  • Padli Angel
  • Vodcovský Anjeli
  • Zvezdno maščevanje
Elmira

S Nagnem se bližje, ko naenkrat zaslišim tih žvižg in ob meni leži še ena oseba, ženska z glavo udari ob mokra tla. Dvignem pogled in tik nad nami zagledam odprto strešno okno, skozi katerega nežna mesečina meče svoje dolge žarke. Nad tem oknom se sklanja temna postava. Svetloba luči v dvorani ne osvetli njenega obraza, a v njenih rokah lahko razločim pištolo, uperjeno naravnost vame. ••• M "Bi moral kaj vedeti?" piskne s cvilečim in nenaravno visokim glasom, kot bi govorila gumijasta račka, a vseeno me zmrazi po hrbtenici. Navsezadnje je trenutno moj nadrejeni, no, posrednik med mano in naročnikom, ker bi ta najraje ostal anonimen. In pravkar sem zamočil atentat. Hudo zamočil. ••• S Če povem po resnici, se ga bojim. Bojim se ga bolj, kot sem se ga bala, ko je vame meril s pištolo. Bojim se njegovega odziva, njegovih dejanj. Ne morem predvideti, kaj bo naredil sedaj in to me straši. Nikoli v življenju me še ni bilo tako strah. Nenadoma se spet obrne, dvigne roko in orožje proizvede bobniče pokajoč zvok, ko krogla poleti proti meni. Niti pomisliti nimam časa, naboj zadane mojo desno ramo. Bolečina zmrazi moje telo, ga preplavi, mišice mi otrpnejo in nemočno padem na tla. Še dobro, da sem levičarka. Zakaj so to moje prve misli, ko stopi korak bližje in nameri še v mojo glavo? ••• M Zadrži dih, zdaj se tresem tudi jaz. Imel sem nalogo, enostavno kot nikoli prej, in uspelo mi je zamočiti. In ona je kriva. ••• S "Hvala vsem petim, da ste prišli." Petim? Zasukam glavo in se ozrem po sobi. Fant svetlih oči me je tako zamotil, da sploh nisem uspela prečesati celotne sobe. Nekaj stolov stran sedi še ena postava, katere pogled je usmerjen naravnost vame. Njegove oči so smaragdno zelene. Moje srce se ustavi. Če želite brati še kaj mojega v angleščini, check out The Clouds of the Next Generation.

Más detalles
WpActionLinkPautas de Contenido