»Bleda kot luna,
Pogumna kot lev,
Usodi predana,
Pozabljenih spev.«
Kako bi ravnali, če bi se vam življenje v enem dnevu obrnilo na glavo in bi spoznali, da je vse kar ste verjeli laž?
Rekli bi, pa saj to ni mogoče!
Tako je mislila tudi Rosalie.
Zapomnite si, v vseh pravljicah je nekaj resnice...
_______________
Živjo!
Pozabljena bitja je moja prva knjiga, upam da boste uživali ob branju!
Že vnaprej pa se opravičujem za slovnične napake.
Brez mojega dovoljenja je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem in shranjevanjem v elektronski obliki! Delo je produkt domišljije, vse podobnosti z imeni, kraji ali ljudmi so zgolj naključne! Vse pravice so pridržane.
2016
-Iva
Pisalo se je leto 1990. Tistega leta se je rodila Laura.
Njena starša sta bila revna, a ko se je Laura rodila sta bila najsrečnejša človeka.
Živeli so v stari hiši na koncu vasi. Vas je bila več ali majn že zapuščena. Ostali so le tisti ljudje, ki so bili navajeni takega življenja.
Ko je bila Laura stara 12 let sta ji umrla oba starša. Mama je umrla za redko boleznijo, ki je še zdravniki niso znali ozdraviti. Oči pa je umrl za boleznijo strdek pljuč. Tako, da je ostala sama z staro hišo in z živalmi, ki so jih imeli.
Laura, ki je zdaj ostala sama, mora skrbeti za 3 kokoši in 1 muco, ki je potepuška.
Za kakšno leto je Laura izvedela, da ima nadnaravno moč.