Hodim po hodniku in na enkrat me nekaj zbije na tla. Pogledam kaj je bilo in vidim stati pred mano, hudega tipčka s nasmeškom na obrazu. Zmrznem ter iz svojih ust ne spravim niti glasu. Gleda me s smaragdno zelenimi očmi ter reče: "Oprosti, nisem te videl." Ponudi mi roko da lažje vstanem. Iz sebe spravim le polglasen hvala in se napotim proti razredu. Z mislimi sen se zmeraj pri tem nenavadnem dogodku in fantu, katerega ime ne poznam (še). Zanimivo je kako nam takšni dogodki lahko za zmeraj spremenijo življenje. Le poglejmo si primer. #403-date