Za sabo sem zaslišala korake. Obrnem se. Zagledam mojo druščino vso nasmejano in v dobrem razpoloženju. Od kar smo tu jih nisem še videla tako povezane.
"No, pa ste končno prišli. Sem že mislila, da mi bojo korenine pognale." sem jim rekla v smehu, ko so pristopili do mene.
"Očitno si pa dobre volje." me zbode Leon.
"Ah seveda. Zdajle je čas za sprostitev. Potem bomo razmišljala za naprej." sem mu odgovorila.
"Nehajta že no. Jaz bi se rada potopila v to mamljivo vodo in pozabila na ves svet. Poleg tega pa, kdor bo zadnji v vodi je gnila riba!" reče Asteria. Hitro se sleče, da ima na sebi samo še belo haljo. Kakor hitro z nje pade zadnji kos se požene v vodo. Zraven pa pošprica še vse nas.
Z Uzuri se spogledava. V čeh se ji zaiskri pristno veselje. Silas je takoj za Asterio v vodi in že plava proti njej, ona pa se kar naenkrat potopi. Nad gladino se spet pojavi pri slapu. Voda ji teče po črnih laseh. Silas se malo zmede nato pa splava k njej.
Ruby in Leon sta spet nekam izginila. Upam, da ju ne bo ujela noč. Sicer pa saj se znata braniti sama. Upam.
Še jaz si začnem openjati pasove z orožjem med tem pa so Jax, Hellion in Caspian že v vodi. Samo še Amara malo okleva.
"Ali ne boš šla v vodo?" sem zmedeno vprašala Ocean.
"Nisem ravno ljubiteljica mokrega. Pri nekem drevesu sem opazila zanimivo rastlino, ki mislim, da odganja komarje, zato grem preverit. Vi se pa kar zabavajte." nasmehnila se mi je in se odpravila proti drevesom. Koralno rožnati lasje so ji poplesavali v rahlem vetriču.
Jaz pa sem se do konca slekla ter elegantno skočila v vodo. Bila je malo toplejša od takrat, ko sem se zadnjič kopala. Bil je vrhunec poletja, tako da je Sonce žgalo na polno.
Uzuri je zaplavala za mano. Njena temna koža se je bronasto lesketala od vodnih kapljic. Rjave lase pa je imela spete v veliko tankih kitk.
Jax je bil še posebej vesel, saj smo bili v njegovem okolju. Ustvarjal je najrazličnejše vodne skulpture ter nas škropil.
Do naju je zaplavala še Asteria. Fantje pa so skakali iz skal na vrhu slapa. Slišala sem samo njihov smeh. Tudi jaz sem poskusila ampak me je nekajkrat hudo zapeklo po stegnih. Asteria pa ima zaradi tega čisto rdeč hrbet. Na srečo je Ocean naredila zdravilno kremo za naše poškodbe.
Tako smo bili nekaj ur v vodi, dokler se ni stemnilo.
Posedli smo se na travo okoli tabornega ognja, ki sem ga zakurila. Nad nami so stala mogočna starodavna drevesa. Zvezde in luna so nam dajale svojo svetlobo. Zraven mene sta se posedla Asteria in Caspian.
"Hej, a se gremo resnica ali izziv?" je vprašala Uzuri.
Pokimali smo, da se strinjamo. To je bila stara igra, ki so se jo šli otroci, ko jim je bilo dolgčas. Posedli so se v krog. Ponavadi okoli ognja ali pa nekega vira svetlobe.
"Vredu bom jaz začela. Silas, resnica ali izziv?" ga je vprašala Asteria ter ga pogledala. Sedel je na sproti nje.
Nekaj časa je premišljeval. Nato pa odločno izbral resnico.
"Hmmm...povej mi, če si imel že kakšno punco?"
"A ti moraš prav vse vedet? No prav imel sem dekle. Dve leti nazaj je umrla zaradi višavske mrzlice." je malo otožno povedal.
In tako smo igrali pozno v noč. Hellion je moral za en izziv skočiti oblečen v vodo. Ven je prišel premražen do kosti. Jaz sem mogla poljubiti Torryna, Asteria pa Caspiana. Silas bi udaril Caspiana, če ga ne bi Jax ustavil.
Ko so bile zvezde že visoko na nebu, smo pogasili ogenj in odšli do jame. Ogrnila sem se v odeje ter zaspala z nasmehom na ustih.
*
Dva meseca sta minila od kopanja v jezeru. Z Ruby greva vsak dan lovit. Nisva se zapletle v kakšne večje prepire, ker se drživa stran druga od druge. Čeprav bi jo bilo dobro imeti za zaveznico. Močna je. Zna preživeti pa še streljati z lokom.
Včasih ujameva več, včasih manj. Zato Torryn lovi ribe iz jezera. Iz tankih vej sta z Amaro spletla mreže in zdaj uspešno lovita.
Ocean ima na koncu jame pravi mali laboratorij. Iz tukajšnjih rastlin dela mazila, zvarke in povoje. Vse pa si zapisuje v beležko.
Tako je zatopljena v delo, da ne sliši, kako se ji nagnem čez ramo. Pogleda me, mirna kot vedno. Stopi nekaj korakov stran ter mi pomigne naj ji sledim. Ko sva dovolj oddaljene od vseh me pogleda v oči ter zavzdihne.
"Arya, zadnje noči sploh ne spim več. Imam grozen občutek, da nas nekaj lovi. Zadnje čase smo vsi bolj napeti. Opazila sem, da ponoči daš dvojno stražo. Nemirna si. Vsi smo. Pa še mrzel veter je zapihal čez vrhove dreves. Zima prihaja. Letos je bolj zgodnja. Kaj bomo zdaj?" me nesigurno vpraša ter prekrižala roke na prsih, ko je skozi luknjo v jami zapihal leden veter. Še jaz sem se zdrznila.
"Iskreno, res nas nekaj preganja. Vsak dan opažam odtise tac, ki so prevelike za navadnega leva. Tudi mene je kar groza ob misli, kakšna žival nas opazuje. Z preučevanjem zemljevida, pa nismo daleč prišli. Ugotovili smo, da moramo priti do Luninega prelaza in potem naprej po reki navzgor." razgrnila sem zemljevid ter pokazala na Lunin prelaz na severovzhodu. S prstom sem šla po poti, ki jo bomo prehodili.
"In kaj predlagaš, da storimo zdaj? Dlje bomo čakali, več možnosti ima žival za napad."
"Odšli bomo takoj. Zberi hrano, oblačila in zdravila. Jaz grem sporočit še ostalim" zemljevid pospravim v žep svojega nahrbtnika. Pogledam po stenah jame skoraj žalostno. To je dolgo časa bil naš dom. Težko ga bo zapustiti, ampak kar je nujno je nujno.
In tako smo spakirali vse naše stvari. Oprtali smo si nahrbtnike, opasali orožje ter se odpravili na Vzhod. Sledili bomo soncu. Vodil nas bo do diamantne krone.
Po nekaj urah hoje postane gozd vedno bolj zaraščen in zlovešč.
"Ammmm...Arya, mislim, da nas nekaj opazuje." spregovori Hellion. Pogleda me. V sivih očeh se mu zrcali kanček strahu.
V tistem trenutku pa se iz vej spustijo črno oblečeni možje. Preden vržem prvo bodalo, me puščica zadane v ramo. Izgubim zavest in tema me posrka vase.

YOU ARE READING
Princesa ognja
FantasyOsemnajst letna Arya je bila ob rojstvu izbrana, da zapusti mesto v katerem je odraščala in se še z enajstimi najstniki poda iskati diamantno krono, ki bo prinesla mir njenemu kraljestvu. Ampak vse ni tako preprosto, kot je videti. Arya je maginja...