-Gašper P.O.V-
Iz dolgega spanca me zbudi znana melodija, ob kateri mi v glavo šine le ena misel: Jan. Roka se mi trese, ko pritisnem zelen gumb s katerim se oglasim na njegov klic.
"Dobro jutro!" zakriči Jan in s tem povzroči, da mi telefon skoraj pade iz rok.
"Prasec! Zaradi tebe bi si skoraj razbil telefon!" se jezim na njega.
"Sori, sori" Slišim iz druge strani in temu sledi glasno smejanje.
"Jebi se prasec pofukani... Ti sploh veš da si me zbudil?" Se mu pritožim.
"Ja ubogi Gašperček... A iz lepotnega spanca sem te zbudil?" Skupaj se začneva smejati in Jan nadaljuje: "OPROSTI ker sem te zbudil, ko sem te poklical ob faking dveh popoldne!"
Oba se zasmejeva in jaz rečem: "Skype?"
Jan s smehljajem odgovori: "Logično, samo oblečem se. Se slišiva čez 15 minut?"
Zardim ob misli, da trenutno na sebi ne nosi oblačil in malce zagodrnjam ob njegovem jutranjem glasu. Ali se tako seksi sliši samo njegov jutranji glas ali je takšen od vseh? V mislih si prisolim klofuto, ker se zavem, da razmišljam o tem, kako seksi glas ima Jan.
"V redu" mu odgovorim in prekinem zvezo.
Uležem se na posteljo in pustim mislim prosto pot. Čez 10 minut spoznam, da že spet sanjarim o Janu. Ampak, zakaj vedno sanjarim samo o njem? Zakaj ne razmišljam tudi o mojih ostalih prijateljih? Mislim, ja, seveda je Jan moj najboljši prijatelj, ampak, ali je normalno, da o njem razmišljam ves čas? Zakaj se je to začelo dogajati komaj zdaj? Pred tistimi sanjami nisem o njem prav veliko razmišljal, ampak od takrat naprej...
-Flashback-
Stojim sredi polja. V daljavi vidim drevo in... Hišico za deževnike!? Ok ok saj je vseeno. Ampak zakaj dafuq stojim sredi polja!? Naenkrat se začnem pogrezati in kar naenkrat pristanem v... cerkvi!? Zakaj je vse tako lepo okrašeno!? In zakaj sem tako elegantno oblečen!? Vrata cerkve se odprejo in ljudje obmolknejo. Od nekod se zasliši glasba. Skozi vrata stopi NEVESTA!?!? In se s počasnimi koraki napoti proti meni. Pogled usmerim na svojo roko in na njej opazim prstan. Prstan!? Zakaj sem tukaj in zakaj sem prisoten na poroki!? Nato pa se mi posveti. JAZ se bom poročil. Ampak, kdo je nevesta, ki hodi proti meni? Ker ima pred obrazom tančico je ne morem prepoznati. Ko končno pride do mene in se postavi nasproti mene. Zdaj imam priložnost. S hitro kretnjo ji z obraza umaknem tančico, da bi videl, kdo je moja zaročenka. In takrat vidim prelepe modre oči, ki me presenečeno gledajo. JAN!?!? POROČIL SE BOM S SVOJIM NAJBOLJŠIM PRIJATELJEM!?!? V ozadju slišim momljati župnika in ko izrečem svoj DA je čas, da poljubim "nevesto". Najine ustnice se povežejo in v trebuhu čutim prijetno ščemenje...
-end of Flashback-
Iz fantaziranja me predrami zvok, ki oznanja, da me na Skype nekdo kliče. Ker imena ne prepoznam takoj, se oglasim, ne da bi pričakoval, kaj bom zagledal na drugi strani.
Vame naenkrat strmijo čudovite modre oči, enake kot so bile v mojih sanjah. Prepoznam Jana in vame butnejo dogodki tega jutra. Ups! Čisto sem pozabil, da sem se z Janom dogovoril, da me bo poklical.
Modre oči, sedaj z zardelega obraza, še vedno strmijo vame. Jan izgleda presenečeno in zdaj se njegov obraz spremeni v še temnejši odtenek rdeče. Gleda me, kot da bi videl samoroga in v tem uživa.
Vprašam ga: "Amm... Ali je kaj narobe?" Jan začne jecljati in njegov obraz zdaj postane temno rdeče, skoraj škrlatne barve. Z očmi bega po računalniškem zaslonu in ugotovim, da gleda vame. Hitro pogledam navzdol in... FAK! Prej sem bil tako zaposlen z sanjarjenjem o Janu, da sem se pozabil obleči. Tako sem zdaj pred računalnikom stal le v svojim spodnjicah. Hitro sem prekinil zvezo in se vrgel na posteljo. ZAKAJ!? Oblekel sem se in poklical Jana nazaj. Ko spet zagledam njegov obraz zaznam, da ga je bilo prej sram.
"Oprosti za prej" se mu opravičim on pa spet zardi do ušes.
"N-ni p-problema" se mu zatika jezik.
Oči odvrne od ekrana in ko pogleda nazaj se stopim v njegovem pogledu. Te modre oči, te lepe obrazne linije, ti prečudoviti lasje... NE! Nehaj! Gašper! Jan ti ni všeč! Ni ti bil in nikoli ti ne bo! Poleg tega pa je on gej, ti pa nisi! Ali pač? Ne! Nisi gej in Jan ti ni všeč!
Pogovarjava se še kakšno uro in vsakič ko se mi nasmehne zardim.
Ko se končno nehava pogovarjati se uležem na tla in zaprem oči.
Stojim sredi polja. V daljavi vidim drevo in...~Troyler'sA-Butt