Moje sanje, moje pesmi

FANTJE

Fantov več hoditi z mano si želi,

in vem, da tudi kdo za to trpi,

a moje srce vedno le molči,

in tu kaj dosti pomagati ni.

A le eden se najbolj smili mi,

ker pravi: »ti edina na svetu zame si,

če tebe ne bodem dobil,

se v svetu za vedno bodem zgubil.

Brez tebe na svetu živeti mi ni,

saj sonce se mi vse bolj temno zdi,

brez cilja moje srce živi,

le na tebe misli vse dni.«

Jaz pa le eno srce imam,

in njemu ukazovati ne znam,

zakaj te ne vzljubi moje srce,

to jaz ne vem, to le Bog ve.

Vem, da zaradi tega močno trpiš,

da ne delam prav, mi govoriš.

Vendar ne smeš biti žalosten tako,

da ne bi videl sonce svetlo,

veš, tudi meni je hudo

in moraš upati, da bolje bo.

Saj upanje vedno vsak mora imeti,

brez njega človek na more živeti,

življenje le eno samo imamo,

                                                                 zato se obupu in žalosti ne vdamo.