Ura je bila devet, ko smo se le vse tri spravile v vsaka svojo sobo. Bila sem že izmučena od celega dne. Čeprav nismo delale prav veliko, ampak vseeno.
Zbudila sem se ob osmih. Ko sem se prav zbudila sem nekaj zavohala. Dišalo je po palačinkah. Vedela sem, da jih mama dela, že dolgo časa jih nisem jedla. Dvignila sem se iz postelje in se odpravila v kopalnico. V kopalnici sem se preoblekla, in odšla sem dol v kuhinjo.
"Dobro jutro ljubica!" me pozdravi zelo vesela mama.
"Dobro jutro mami! Kako si?" sem jo vprašala.
"V redu sem, hvala. Saj boš jedla palačinke?"
"Ja bom. Po celi hiši diši po palačinkah." sem ji povedala.
"Lepo slišati." doda mami.
Vzela sem krožnik iz omare in gor sem si dala dve palačinki in odnesla k mizo. Iz omare sem še vzela čokoladni in nož iz predala, in se šla sesti k mizi.
"No, kakšne so?" me je vprašala mami.
"Odlične so." ji odgovorim.
"Oo hvala ljubica." mi reče.
"Prosim."
Vzela sem še dve palačinki. Ko sem se usedla k mizi je prišla Lejla dol.
"Oo dobro jutro zaspanka." sem ji dejala.
"Ja, sem pa res zaspanka. Koliko pa je ura?" je vprašala.
"Devet in deset minut." sem ji odgovorila.
"Hvala."
"Ni problema. Usedi se zraven."
Dvignila sem se od mize in odnesla sem krožnik v lijak.
"A boš jedla palačinke?" jo vprašam.
"Lahko ja." odgovori.
"Dobro. Koliko ti jih dam?" jo vprašam.
"Za začetek mi daj dve."
"Dobro."
Odnesla sem ji krožnik s palačinkami.
"Tukaj imaš nutelo za si namazati."
"Dobro, hvala."
"Prosim."
Jaz sem si šla narediti v kuhinjo kakav. Naredila sem si ga namesto kave. Toliko, da ne bom vsako jutro pila kave.
"Lejla, a boš tudi ti kakav?"
"Lahko ja."
"Ok."
Naredila sem ji kakav in ji odnesla na mizo.
Mama je ta čas še naredila dve palačinki, into zadnji palačinki.
