mama: "Dobro jutro David. Zajtrk je na mizi in pohiti ena punca po imenu Rose te čaka zunaj."
David je ratal takoj bel v obraz takoj ko je slišal njeno ime. In se spomnil vse ki se je zgodilo včiraj in da ni sanjal.
mama:"Povabi jo noter da ne stoji pred hišo"
"Ni treba že grem" mama: "Hej zajtrk si pojedel?" Pogledala je na mizo in krožnik je bil prazen.
mama: "Kaj se mu tako mudi? Hm našel si je punco. Lepo je biti mlad."
Šel je zunaj ki ga je čakala Rose.
In ji rekel. "Kaj delaš tukaj pred mojo hišo"
Med potjo do šole se pogovarjata.
Odgovorila mu je. " Kaj hočeš da te spet nekdo napade al kaj?"
"Seveda da nočem. A ne vampirji se spremenijo v prah če so vzpostavljeni soncu."
"Kdo ti pa je to povedal a si to pobral od filmov. Halo jaz sem vampir in sem pod soncem zdej. "
"A to pomeni da mene lahko kadarkoli vampir napade in to si ti za vse kriva hvala lepa."
"Oprosti ok. Zdej hočem tud popravit tisto kar sm naredila."
"Kaj da me varuješ pred njimi celo moje življenje."
"Kdo je rekel celo življenje.
Samo dokler ne boš dišal po kri te bom. Potem ko boš nehal dišati nebojo te mogli najti drugi vampirji in težava se bo rešila. "
"In kdaj pa bom nehal."
"Vprašala sem tatu mojega in on je rekel da bo približno eno leto da boš no saj veš."
"Kaj jaz bom mogel prenašat vse to za eno leto."
"Mogoče tud dve ali več."
"O Kako lepo."
"Poglej tud meni ni to všeč ok zato potrpi ker tud jaz morem to prenašat. Zdaj pa pohiti nemorem zamuditi šolo."
"Ok"
