V očeh se solza lesketa,
a mar ji ni.
Neustavljivo nadaljuje pot tja daleč kjer pomembna je le kvantiteta,
tam le še pojem je mentaliteta.
Nihče ji ne sledi,
ko po ostrih poteh do svojih sanj hiti.
Sedaj so oči že polne solza,
saj na poti zlata ni prostora za nam znana prijateljstva.
Vzpenja se višje in višje,
z vsako kapljo potu vrh gore lažnivih prevar ji je bližje.
Korak mi zastaja.
Obrišem si oči.
Kljub pretvarjanju si končno priznam,
da zmanjkalo mi je neustavljive moči.
Vse je bilo samo utvara.
Slepo sem verjela, da me čaka ozara.
Vse je bilo zaman.
Moj boj z goro je sedaj končan.
YOU ARE READING
Nočne misli
PoetryPesmi, ki so nahajajo v tej knjigi so odsev Malayinih misli, hrepenenj in občutenj. Kadar ponoči ne more spati piše pesmi. Ko jo skozi dan kaj razvne, občutja zlije na papir. Beseda za besedo in misel za mislijo jo vedno nekam pripelje. Včasih ne tj...
