Rob Realnosti

Uvodni del

Po dolgih urah namenjenih srednješolskem pouku se ves izčrpan pojavim pred protivlomnimi vrati, katere so družinski sorodniki zadeli na nagradni igri. Počasi obrnem ključ in že stojim pred ogledalom postavljenim na desno stran hodnika. Levi predel je zasut z oblačili preostalih treh družinskih članov, skrajni desni kot pa rezerviran za psičko Dono. Na koncu hodnika zavijem v desno in se zleknem na posteljo s pogledom k edini steni, ki še ni polna drobnih okrasov, ki so nekoč oznanjali božič, danes pa so le nepomembne drobnarije, ki krasijo prazne stene. Počutim se nepomembno, brez občutka volje do življenja. A tega sem navajen. Že od mladih let se zavedam, da mi takšni dnevi prinašajo kup nepotrebnih skrbi, ki so povezane bodisi z videzom, ki ni v skladu "normalnih" najstnikov, bodisi z morami, ki se me lotevajo precej pogosteje kot kadarkoli prej. Izrazito opažam kako se dan za dnem spopadam z dejstvi, prirojenimi otroku z občasnimi izbruhi jeze in depresije. A globoko v sebi vem, da tega kar se mi dogaja, ni doživel še nobeden. Nevem točno kaj naj bi to dogajanje oznanjalo, a prepričan sem, da nič dobrega ...