Nevidna senca je padla na dušo. Poteptala je zlo nečistega ter vrnila svetlobo. Bila je tiha in brez sledu. Prepotovala je mnogo poti in zahajala na steze onkraj resničnega. Ni imela besed samo dahnila je in prikazalo se je njeno telo.
Senca pa ni bila samo senca, imela je osebo in ta oseba si ti. Zamaknjena, izgubljena v svojem svetu, ki išče ponoven cilj. Umikaš se stran od vsega in si ne priznaš resnice o ničemer. Tvoj svet, v tvoji glavi, je edini ki obstaja in po njem potuje tvoja senca, ki ti bo prinesla to novo luč, a ne bo ti odprla oči, da bi lahko uzrl svoj pravi jaz. Zato ostajaš zakrit pred vsem, sam samcat na pobesneli zemlji, brez obstanka. Si izgubljeno bitje, ki hoče biti najdeno, a ki se ne prepusti zmešnjavi človeštva.
