Odsev v zrcalu... Na obrazu se ji vidi vsa bolečina, ki jo čuti. Bolečina, ki jo čuti v hrbtu, ko ve, da se ne more več vzravnati. Preveč se je nabralo vsega, da bi lahko dvignila glavo in hodila naprej. Čuti vso bolečino v svojem srcu, ki se ji obeša na hrbet in jo vleče navzdol. In takrat naj bo srečna? Kako? Prosim: naj ji nekdo pove, kako naj v takšnem trenutku najde moč, da dvigne glavo, pogleda človeku v oči in nariše nasmeh na obraz. V sebi ne najde te moči in ne ve, kje naj jo išče. Ne ve, kje naj išče moč, da pogleda v svoj odsev. Kaj je njen smisel življenja? Kaj in kje so njene želje?
Gledam jo, kako sama sedi tam, v kotu, na drugi strani zrcala. Vidim, kako ji po licih tečejo spomini in besede, ki jih je slišala tisti dan; besede, ki si jih sama govori vsak dan znova. Vidim, kako njen obraz izgublja barvo, kako njeno srce zapušča ljubezen, kako njeno glavo zapuščajo misli. Vidim, kako začne izginjati ona sama. Želim se dotakniti njene roke, ji sporočiti, da ni sama, ji preprečiti, da bi izginila. Želim si, da me vidi in ugotovi, da okoli nje obstaja svet, poln ljubezni, pustolovščin in barv, ki čakajo, da jih odkrije.
Dvignila je glavo in se zazrla v zrcalo. Najine oči se srečajo. Hipoma spozna, da vidi sebe. Sebe v drugačnem svetu. v svetu, kamor lahko stopi tudi sama. Zato vstane, stopi bližje, iztegne roko in seže skozi zrcalo. Seže v svet, ki se skriva za zrcalom in se ji prosto odpira.
Stojim in vidim, kako se mi na obraz vrača barva, kako se moje srce polni z ljubeznijo, kako se v mojo glavo vračajo misli. Gledam, kako se mi v oči vrača žar in kako prvič zares postajam del tega sveta. Končno verjamem, da lahko najdem svojo pot in po njej hodim. Verjamem, da nekaj pomenim. Prvič v življenju zares zaživim.
YOU ARE READING
Večni ogenj
Short StoryZbirka kratkih zgodb. Med seboj si bodo različne, tako kot smo si različni mi, vse pa bodo govorile o nečem, kar se meni zdi pomembno. Kaj se zgodi, ko se vidimo skozi oči drugega? Ali pa svoje življenje vidim iz drugega zornega kota? Kaj pa se zgod...
