Pesmi Življenja

Indigo-rjava

Na Čopovi stojim,
Gledam naokoli in se potim.
Nestrpna sredi gneče,
Končno opazim Vansice modro-rdeče.
Nisem vedela kakšen bo sprejem,
A ko roke si odprl, sem ti padla v objem.
Boljšega občutka na svetu ni,
Pa še tvoj parfum tako prekleto diši.

Na poti do Bavarca,
Mimo Križank in mojega profesorja Starca,
Srce vedno hitreje mi bije,
Nič drugega ne da mi takšne evforije,
Kot ko gledam tja kjer rjava z indigo se zlije.
Ko tvoj pogled vame je uprt,
Ta nora manija me vodi v smrt.
Ignoriram naokoli vse,
Vegovci čez okno nekaj kričijo,
Jaz pa lahko izrečem le,
"A veš da imaš centralno heterokromijo?"