Pesmi Življenja

Hinavska Prasica

Še eno prijateljstvo,
Ki šlo je po zlu,
Kaj narobe naredila sem,
Da sem spet tu?

Saj sem ji približno oprostila,
A se kmalu zavedla sem,
Da to težko bom pozabila.

Zakaj tako neumna si?
Zakaj LSD?
Predobro si vedela,
Za kaj tu se gre.

Kako si drzneš sploh osvajati ga?
Kako lahko sem ti rekla prijateljica?
Veš da ga rada imam že vrsto let...
Zakaj si morala na tistem kavču sedet....
On pijan, ona zadeta,
Na kavču na žurki,
Kar pred vsemi,
Sploh ne v odejo odeta.

Spomnim se trenutka, ko tla sem izgubila,
Spomnim se trenutka, ko sem glavo ob steno si razbila.
Čemu vse to?
Kaj sploh je bilo?
Njegov jezik govoril mi prazne je laži,
Kako tako hitro lahko si mnenje spremeni?
Kako kar naenkat lahko prst vanjo tišči?

Ostali na žurki, so me tolažili,
Prijatelji zame solze so točili.
Počasi vse vrača se ji,
Naslednje jutro je čistila madeže moje krvi.

Sanje ponavljajo se mi večkrat na teden,
Prizor v spominu dan naredi beden.
Pogrešam najine pogovore, smeh,
Pogrešam dni, ko nisi bila na ilegalnih stvareh.

Morda ti že kaj je prišepnila ptica,
Drugače povem ti jaz, da si
Hinavska prasica.