Črni konj

Mrtva zaradi mene

Življenje je težko to je bilo vse kar mi je v tistem trenutku prišlo na pamet. Kako naj jem, spim ter sploh zivim brez moje najnajboljše prijateljice. Ce bi tistega večera oziroma dneva umrla z njo bi bilo vse lazje mar ne?

Zdajle sem spet v svoji soli in nekdo me nadlezno trese za ramena ze vsaj tri minute. Danes je tretji dan odkar je Lady poginila. In jaz sem zelo depresivna no ja bolj ali manj sploh ne govorim vec, skoraj nic ne jem ali spim in na sploh nimam volje do zivlenja.

Ce bi se to noro tresenje mojih ubogih ramen ze nehalo bi moje misli bile veliko bolj vesele. Ce je to sploh se mogoce.

"Emma. Emmaa! Emma daj no reci kaj!" ta oseba je slisati zelo zalostna. Cakaj ali je to Liza?? Iztresla sem se iz svojih misli ter pogledala svojega tresitelja. Bila je Liz.

"Emma?" bila je na robu solz "prosim Emmica reci kaj!!" videla sem kako ji je po licu spolzela prva solza, in za njo se ostale.
"Lizi? Bil je on. Zadnja stvar, ki sem jo videla ko je Lad- La-, ko je Lady bila ustreljena je bil njegov nasmesek" je bilo vse kar sem lahko rekla saj sem se jaz zacela jokati takoj za tem. Nikomur do sedaj nisem povedala se nicesar o morilcu vse, vedo je to da so me nasli v gozdu lezati na tleh ter poleg mene poginulo Lady.

"Mrtva je zaradi mene Liz. Morala bi ga prepoznati prej." in zacela sem se tresti od solz ter vse zalosti. Kmalu sem zacutila, da so se okoli mene sklenile roke, ki so me stisnile v medvedji objem. Slabotno sem ovila svoje roke okoli nje ter skupaj sva jokali.

"Hvala" je spregovorila, kar se mi je zdelo cudno zato sem jo vprasala
"Hvala zakaj?"
"Zato Emmica ker si z mano v teh treh dneh spregovorila najvec. Ker se nisi hotela ubiti kot bi se ostali ce bi se jim to zgodilo. Hvala ti." no ja glede samoumora to sem ze pomislila pa ne le enkrat "Ema pomagala ti bom pri teh tezkih casih obljubim ti!"

"Hvala tebi Liza ker stojis ob meni, ko te najbolj potrebujem."
"Ni zakaj. Greva potem jahat lahko si sposodis konja od mojega brata." je rekla z majhnim nasmehom, ki pa je kmalu izginil in na njen obraz je prisel obraz se vecje zalosti ter nesrece, ko je slisala moje naslednje besede.

"Ne hvala Liza. Mislim, da ne bom nikoli vec jahala. Nemorem jahati konja, ki ni Lady ali pa da bi imela tega konja vsaj tako rada kot sem imela in se vedno imam Lady. Mislim da konj, ki bi ga imela tako rada kot njo ne obstaja na tem svetu. Vsaj ne vec. Jaz osebno sem z jahanjem opravila za vedno."

Hey hey hey
Ja vem da je kratko poglavje zato se sramujem ker me tuti toliko casa ni bilo tukaj gori.

Ampak preprosto nisem imela casa zaradi sole apak sedaj sem nazaj z novimi idejami, ter se novimi navdihi.

No ce koga zanima lady je bila ubistvu moja kobila na nekem taboru, ki je se zdaj ziva, je bele barve ter pasme islandski konj.

No upam da vam je bilo tudi to poglavje vsec ceprav je bilo malo veliko depresivno. No ne pozabite:

VOTE

COMENT

AND

FOLLOW!!!

SEE YA LATER ALIGATOR!!!
LOVE YA ALL!!!

L.P. Diana
6.11.2015