Črni konj

Polnoč

Zivijo ok to poglavje se nadaljuje od prejsnega (isti dan samo da se seli proti veceru).

Ko sem tisti dan prisla domov sem takoj odsla v svojo sobo kjer sem naredila svojo nalogo. Popravek sem probala narediti svojo nalogo ampak moje misli so ves cas odhajale k Lady ter najinim najsrecnejsim dnem. A nakoncu so moje misli vedno prisle do dneva ko je poginila in potem sem vedno planila v jok. Sploh nevem od kje dobim toliko solz kar ne zmanjka jih.

Ko sem se odpravila po stopnicah navzdol do kuhinje sem na hitro pogledala na svojo rocno uro in videla da je devet zvecer. V kuhinji sem opazila da je na mizi kos papirja. Ko sem se priblizala sem ga v rokah na hitro prebrala.

V hladilniku imas vecerjo, ki sem ti jo naredila prosim pojej vsaj malo.
L.p. mami
P.s vsi te imamo radi zato ne naredi nobene neumnosti. <3

V hladilniku me je kot obljubljeno cakala vecerja in to so bile palacinke z kokosom ter nutelo!! Ko sem zacela jesti sem se zavedala kako lacna sem v resnici bila. Malo po moji vecerji mi je zabrnel telefon ter ko sem pogledala kdo mi je poslal sporocilo sem videla da je Liza poslala Andreju ter Hugu sporocilo na nasem group chatu o tem kar se mi je zgodilo. Andrej ter Hugo sta tudi moja kakor Lizina najboljsa prijatelja. Samo sedaj sta v spaniji kjer tekmujeta z biki no ja Andrej tekmuje Hugo ga le snema ampak jutri prideta nazaj in le to je vazno.

Kmalu po Lizinem sporocilu sem vzunaj zaslisala kricanje moskih ter konjsko hrzanje. Kdo bi ob tej nevihti sploh zelel biti vzunaj?? Odsla sem do okna ko sem zopet zaslisala hrzanje zato sem se na hitro obula se oblekla v dezni plasc ter se odpravila ven. Hrzanje je vodilo proti barju ki je bil poleg nase hise. Bila sem ze skoraj pri konju ki je hrzal ko sem zagledala dva moska. Eden se mi je se posebno zdel znan ko je spet prisel do mene spomin ki se je zgodil na tisti usodni dan. Ta moski je bil tisti ki je napadel mene ter Lady. Hitro sem se po blatu odplazila do konja, tako neslisno kakor se je dalo.

"Ssss pomiri se." sem mu zasepetala. "Vse bo uredu ne skrbi poskrbela bom da te ne najdejo." z temi besedami sem se zacela sprasevati kje bi ga lahko skrila. Nemorem ga odpeljati v hlev saj bi ga Andrejov oce opazil ter poklical mojega oceta. Razmisljala sem se nekaj casa ko sem se spomnila na dedkov ranc, ki sem ga podedovala ko je umrl. Ranc ni bil tako zelo oddaljen od nase hise mogoce kaksnih deset minut v najslabsem primeru petnajst. Konja sem potihem odpeljala do ranca.

Ranc je izgledal tako, kot majhna kotlina, kjer je na eni strani hriba bioa v njem.kot neka jama ki je bila namenjena za hlev plus vse je bilo lepo urejeno tako da so konji res lahko ziveli notri. Drucace pa so stvari stale tako da je tik pred gozdom stala hisica v kateri si lahko prespal, spravil opremo za jahanje... Potem na drugi strani je bil pasnik sedaj ni vec ograjen skozi katerega se zdaj tece cudovit potocek ampak tudi tukaj bo treba malo popraviti da bo se bolj cudovito... Uglavnem tukaj je prav prijetno.

Ko sem konja dala v hlev (urejena jama) sem se ulegla na drug konec jame kjer sem zaspala od vsega napora.

Pip pip pip pip pip

"Samo se pet minut" pip pip pip "zakaj?!" ko sem se koncno prebudila sem pogledala na telefon ter ugotovila da je ura ze skoraj osem in da kmalu pride avtobus. Nekaj casa sem se sedela na tleh ko sem se spomnila na konja. Ko sem ga odsla pogledat sem videla da je cisto crne barve njegove oci pa so cokoladno rjave bil je cudovit. Ter ko sem ga se malo pregledovala sem ugotovila dve stvari. Prvic da bom pozna ter drugic da je pasme Anglo-Arabec.

Takoj po te misli sem odhitela v solo.

Hey hey hey!!!! Novo poglavje!! No kdo je navdusen??? No kakor koli ze pisem naslednje in upam da ga bom kmalu poslala. Byyy

Coment

Vote and

Follow!!!

Love ya all by.

22.12.2015
L.p Diana