Alexa je čisto normalna punca. Če odštejemo dejstvo da živi na planetu Mathern. Ko je izžrebana se mora podati na potovanje na zemljo. Morali bi iti v Francijo. Ampak je nekaj narobe z letalom s katerim je potovala. Zato zasiljno pristanejo v Sloven...
"Gispodična Alexa. Nekaj je očitno narobe z motorjem. Zato ne moremo leteti v Francijo in moramo zasilno pristati." mi pove stevardesa. "Kje pa sploh smo?" "Nad Slovenijo. Prisrali bomo v Portorožu. O in poklicali smo že župana ki je rekel naj vas pustimo tukaj da boste namesto v Franciji 1 leto ali do konca življenja preživela tukaj. Letalo pa se naj čim hitreje vrne domov". "Ampak že od rokstva ste nam govorili daso ta letala čisto varna in neuničljiva." " Tudi odrasli se lahko zmotimo. In še posebej ko mislimo da je nekdo zanalašč sabotiral motor letala." "Ampak kdo bi to storil?" " Tega še nevemo ampak ko bomo ti bo župan to takoj sporočil. Zato imej telefon ves čas seboj. Do tačas pa boš ostala v Sloveniji." reče in že izgine. Po tem smo v zraku še 10 minut.
Ko pristanemo me tam pričaka avto ki naj bi me odpeljal na srednjo šolo v središiču Portoroža. Pri sprejemnem pultu mi dajo moj urnik, učbenike in številko sobe. "Tretje nadstropje soba 13" mi pove gospa za pultom. "Hvala" se ji zahvalim in odpravim proti stopnišču, na drugi strani prostora.
Odprem vrata in v sobi zagledam punco visoko približno 170 cemtimetrov z skoraj zlatimi lasmi in rjavimi skoraj črnimi očmi. "Zdravo,ti si verjetno Alexa, povedali so mi da danes prideš. Jaz sem Livy." "Ja jaz sem Alexa" " Tista stran sobe je tvoja" pokaže na stran ki ima omaro, srednjo posteljo, pisalnoizo in nočno omarico. Na pisalno mizo odložim vse učbenike in zvezke. Nato na posteljo odložim kovček in se usedem zraven njega." Torej od kod prihajaš" vpraša Livy. "Iz Maribora". Mato me je pustila da sem pospravila stvari do konca.
Naslednjo jutro Pouk se je začel ob 9. zjutraj. Ampak ker nisem mogla spati sem se zbudila ob 6 zjutraj. Pogledala sem svoj urnik. 1 Biologija 2 Matematika 3 Fizika 4 Angleščina. Ob 7 zjutraj sem zaradi nekakšnega neznanega vzroka pogledala v zadbji žep nahrbtnika. V njem je bila majhna knjiga, z prelepo platnico, na kateri je bila vrtnica in srece prevodeno z nožem. praznimi listi. Na prvi strani je bilo sporočilo: Vem kako je lahko odhod na zemljo stresen zato hočem da v ta dnevnik pišeš vsak dan. Obljubim da ti bo pomagalo. Ne pozabi nas kaj poklicati:) Mama. Ps: Emily,oče in celotna družina te pozdravlja.
¡Ay! Esta imagen no sigue nuestras pautas de contenido. Para continuar la publicación, intente quitarla o subir otra.
(Platnica dnevnika) Odprem na drugi starni in zapišem: 20.6.3016 Nevem zakaj mogoče je krivo da sem na drugem planetu da ne morem spati.
"Hej kako dolgo si že pokonci." vpraša Livy ki se je pravkar zbudila. Pogledam na uro. Ura kaže 8. Budna sem že dve uri. "Približno dve uri" ji odgovorim. "Mislim da je čas da se pripravim za pouk"dodam.
