To je bil pač moj najstarejši brat Žan. Ko me je videl je z vsako sekundo , ko me je gledal bil vedno bolj začuden. Na koncu se je le zbudil iz transa in me vprašal: »Kaj pa ti delaš tukaj?«
»Dobila sem naslov na katerega morem priti.« sem rekla še vedno vsa začudena, da je bil tisti naslov res njegov.
»Poslal sem ti ga komaj pred destimi urami. Zdaj ga še niti ne bi smela dobiti.« je bil še vedno bolj začuden. Še malo pa bi mu spodnja čeljust padla dol, če se ne bi spravil k sebi.
»Oprosti, a spet sem bila tepena in veš kako je takrat z močmi.« sem le preprosto rekla kot, da bi se to dogajalo prav vsem v življenju.
»Zakaj je bilo tokrat?« me je vprašal, vzel moj nahrbnik in potovalko in mi dal prosto pot, da sem šla v hišo.
»Šla sem narazen z Matejem.« sem le rekla in odšla notri v njegovo hišo, ki je bila opremljena kot v kakšnem katalogu.
»Katerim to?« me je vprašal, kot da bi ga celo zanimalo kdo Matej je.
»Njegovim delavcem, ki je moj letnik.« sem brezbrižno rekla, medtem ko sem se razgledovala po njegovih slikah po steni.
»Ali sta vidva že spala skupaj?« me je vprašal, kot da bi bilo to najpomembnejše vprašanje v njegovem in mojem življenju. Medtem, ko sem se sezuvala in slekla jopico.
»Da, eden poleg drugega a nisva drugače nič imela.« sem le odvrnila, ko mi je podal sobne copate za obuti.
»Očim ve da nista imela nič?«
»Ne, saj mu nikoli niti nisem povedala, da hodim z njim.« se rekla dokler nisva prišla do kuhinje, kjer mi je poleg otoka dal dol moje stvari.
»Zakaj si pa potem bila tepena?« me je vprašal, ker še vedno ni razumel razloga, da je očim stresel jezo nadme.
»Klical ga je in grozil, da bo dal odpoved, če ne bom nazaj z njim skupaj.« sem rekla kot da ne bi bilo nič drugega bolj očitnega.
»Ali je mama doma?« me je kar naenkrat vprašal in se usedel za otok.
»Ne.« sem rekla in spomignila z rokami, češ da je tako malo da kot da sploh več ne bi živela tam.
»V redu, namesti se to noč boš pri meni, preden se stvari malo ne pomirijo.« mi je dal ponudbo in mi ponudil vodo, da se malo odžejam.
»Hvala.«
»Ali si lačna?«
»Da.«
»Kaj boš jedla?« me je vprašal, medtem ko je že gledal v hladilnik.
»Mleko in kruh.«
»Nisi več doma, da bi jedla zaporniško hrano. Kaj praviš na palačinke?«
»Kaj to je?« sem vprašala, on pa se je samo za smejal.
»Pridi, ti pokažem.« je rekel in me odpeljal v kuhinjo, kjer me je posedel za pult. On pa zečel zlagati ven iz hladilnika vse kar je rabil.
Po skoraj 10 miutah njegovega čaranja je na krožniku pristala prva, mi jo je namazal z nekim rjavim namazom ter zrolal.
»Vzemi in poizkusi.« mi je rekel, medtem ko je delal že drugo. Prvi ugriz sem naredila malce skeptično, kaj pa če bi me rad zastrupil? A ko je zgledal tako sproščeno pasem vse eno ugriznila v palačinko. Namaz se mi je kar stekel ven in kako zelo dober je bil, palačinka pa tudi. Mmm, tako dobro je bilo, da kar razumem zakaj doma tega nisem smela jesti ali pa da bi delali.
Po zajtrku sva vse pospravila in on je vse umil, saj meni ni dovolil nič, da bi pomagala in kaj kmalu se je meni v glavi začelo porajati, zakaj me je poklical k sebi.
»Žan, zakaj si me poklical, da naj pridem k tebi?«
»Ker rabim pomoč vseh sorojencev in ker sem ti tudi hotel povedati, da lahko ne glede na vse šteješ na mojo pomoč.«
Iskreno povedano, so me njegove besede kar precej presenetile.
Nisem vedela več kaj bi si mislila o tem. Na vse zadnje je bil on, ki me je zvlekel tako daleč od doma, samo za to da bi mi povedal, da še lahko računam na njega in po resnici povedano, nisem hotela več iti domov zato sem ga pa vprašala: »Žan, ali sem lahko pri tebi nekaj časa, dokler si ne najden službe in stanovanja?«
»Zakaj bi pa rabila službo, saj še vedno imaš šolo za dokončati?«
»Saj jo bom dokončala in vse samo nočem iti nazaj k njima živet.«
»Prav, lahko si pri meni nekaj časa a tudi po hiši boš morala kaj postoriti in tvoje ocene bodo morale biti kar se da visoko.«
»Če ne bom imela preveč za delati, ti obljubim, da se bom potrudila.«
»Kaj ko bi imela preko celo zgornje nadstropje razen moje sobe? «
» Lahko ja.«
» Kuhaš vsaki drugi dan in ob vikendih?«
» Seveda.« sem rekla in prav počutila sem se kot da bi bila na nek način doma.
