"Okej povejta ze nekateri mormo dns se kej za solo narest tko d poslusam....." recem kar precej neucakano. "No torej. Am torej.....veva da vam nebo ravno usec. Se posebej Lei in Jaku (Jaka je moj starejsi brat, 2 leti je starejsi od mene torej hodi v 8 klas os) za Katarino mislim da ne bo veliko tezav."
"Ne bodita tako prepricana!"je rekla Katarina in me spravila v smeh (Katarina je moja mlajsa sestrica, od mene je mlajsa 7 let torej hodi v 2 klas os)
"Torej. Z mamo sva se odlocila da se selimo."je rekel tata ne da bi pogledal stran od mene, saj je vedel da bom jaz prva skocila pokonci ker sem velika upornica (pac mislim s svojo glavo kar ljudem ni ravno vsec.....vsaj ponavadi) Jaka ni tako tezaven kot jaz.
"Kaj?! Sta vi2 normalna?! Mislm wtf kaj vama je?! Mata vrocino?! Sta se zadrogirala?! Napila?! Karkoli?!"sem zacela skoraj kricati.
"Mogoce res nisva normalna ampak kakorkoli. Nimava vrocine tut zadrogirala se nisva nit napila."je mama mirno odgovorila.
"Prosim recta d se sam zajebavata in d se ne selimo!"sem rekla ze skoraj v joku.
"Lea umiri se!"rece tata. "Kako naj se umirim dokler ne vem da gre samo za zajebancijo?!"mu odgovorim.
"Ne gre za zajebancijo. Res se selimo."spet mirno rece mama. Ta da mama govori s tako mirnim glasom mi gre pocasi na k****! "Sicer se lahko selimo v hiso v blizini....."rece tata a ne more povedati do konca ker mu skocim v besedo: "Ne selimo se v hiso v blizini ker to ne bi spremenilo nasega zivljenja. No ja, bi ampak ne veliko."odrezavo recem.
"Lea ima prav. Selimo se v Koper. Simon (moj tata) je tam dobil sluzbo."nam koncno pove mama.
Od obupa se sesedem na stol. Zazrem se v daljavo. Po licih mi spolzijo solze ki se kasneje sprevrzejo v jok. Vstanem in stecem v svojo sobo, ki jo delim se z Katarino. Sesedem se na posteljo ter jokam. Kolena objemam z rokami ter hlipam. Se vedno sem v soku. Kar ne morem in ne morem se umiriti. Pogledam na telefon. Dobila sem sporocilo od Nine. Pise naj jo poklicem takoj ko bom lahko ker me more nekaj vprasati. Pritisnem tipko klici. Kot ponavadi zazvoni 2 krat. Pitem se javi.
"Hejla"zaslisim z druge strani.
"Hei"recem s tresocim glasom.
"Kaj je narobe? Slucajno jokas? Kaj je bilo? Je to povezano s tem da si morala prej iti domov?"me zacne sprasevati Nina. Spet zacnem jokati. Ne morem nehati. Preprosto nemorem. "Vredu Lea razumem takoj pridem!"rece Nina z zaskrbljenim glasom. Cez 5 min zazvoni pri vratih. Vstanem in jih odprem. Zunaj stoji Nina. Povabim jo naprej. Greva v mojo sobo. Vsedeva se na posteljo. Spet zajokam. Nina me objame. Nekaj casa sediva tako.
Potem ji zacnem pripovedovati vse. Od A do Z. Tudi ona je sokirana ko to slisi. Ne more verjeti svojim usesom.
