"Ne to nemore biti res. To se ne sme. To sploh ni fer mislm wtf tle morte ostat pod nujno !!!" je s solzami v oceh rekla oz skiraj kricala Nina. "Na mojo zalost je res ampak ne nooo zakaj zmer js najebam mislm krneki dej ne resno wtf tm sami primorci dej resno moji starsi me hocejo spraut u grob !!" sem ji odgovorila. "Sam ne resno pac to je fuuuul zleht do useeeh !" zgrozeno rece Nina, se vedno v solzh. Nic nisem odgovorila. Tako sva tiho sedeli v moji sobi.
Prisel je nov dan. Nina je rekla, da me pride zju3 iskat.
Zbudila sem se priblizno 3 h pred budilko. Nisem mogla spati. Vstala sem. Sla v kopalnico. Pojedla zajtrk. Si umila zobe in vse kar pase zravn. Tocno ob 7.30 je pozvonilo. Bila je Nina. "Ziujo. Kko si?" vprasa Nina. "Hei ! Gre.....ti?" ji odgovorim med tem ko si obuvam superge. "Tut. Ves razmisljala sem o tvoji selitvi..." je nekako v zadregi dejala. "Kaj si razmisljala?" ji odgovorim."Nevem samo razmisljala sem ... Rekla si da se selite za drugo polletje kajne?" "Ja sem. Zkaj?" odideva vn iz stanovanja zaklenem in greva. "Torej... Zdej je november. Polletje se konca januarja. To pomeni da imamo malo vec kot 2 meseca casa dokler si se tu." pove Nina. "Vem ja. Samo ne vem na kaj namigujes." ji odgovorim. Zasmeje se. "Aja ups, my bad. Am pac ta 2 meseca mores preziveti popolno!!" "Ja ampak kako? Mislim nihce razen tebe ne ve da se selimo." "To pa kar meni prepusti!!" skrivnosto rece Nina. Cudno jo pogledam ampak nicesar ne recem. Med tem ko se priblizujeva soli se okoli naju nabere najna klapa. Vecina je fantov. Je pa tudi nekaj punc.
"Klapa?"rece Nina. "Kaj je?" odgovorimo skoraj v en glas. Ceprav sem jaz vodja bande tudi mene zanima kaj bo rekla. "Ali danes sprasuje slovenscino??" vprasa. Vsi se zasmejimo, saj smo mislili da bo kaj resnejsega. "Ja sprasuje!" rece Mark.
Mark je prijazen visok fant. Ima modro-sive oci in svetlo rjave lase. Zaljubljen je v Nino. Tega ni nukomur povedal. In kako potem vem da je vanjo? Preprosto vciraj med zgodovino sem dobila listek na katerem je pisalo da nujno potrebuje mojo pomoc in naj pridem po tej uri pred ucilnico. Odpisala sem mu da vredu in da ni problema. Zahvalil se mi je odpisala sem mu, da ni problema.
Cez nekaj casa je zvonilo za konec ure. Nini sem rekla da naj gre naprej ker se morem pogovoriti z Markom. Vprasala je o cem v odgovor je dobila skomig mojih ramen. "Ne resno Lea povej mi!" "Res ne vem!" Nezauplivo mi je pogledala. Pokazala sem ji listek. Potem je rekla samo ok me objela in sla. Prisla sem pred ucilnico. Tam je ze cakal Mark.
"O necem se morava pogovoriti!" je hladno zacel.
