Pozabi nanj

prva ljubezen

Poznala sem ga že leta,skupaj sva trenirala gasilske in tudi moj sosed je. Torej sva se kar dobro poznala. Bil je fant z kratkimi kodrastimi lasmi in očmi črnimi kot oglje,ime mu je bilo Luka. Skupaj sva vsak dan hodila v šolo in s časoma mi je vse bolj postajal všeč. Ampak mu nisem rekla. Saj je bil tudi drugi osebi všeč. Ta oseba pa je bila moja najboljša prijateljica Klara, s katero se pozna že iz otroštva in sva ne razdružljivi, sploh pa veliko ljud misli da sva dvojčici. Seveda ker nisem hotela,da se skregave zaradi enega fanta sem raje molčala. Saj veste kako nekateri govorijo prijateljstvo je najpomembnejše

In meseci so minevali. Nehala sem hodit na gasilske, zato sem ga bolj poredko videla ko pa sem ga sva se zelo zabavala. Začenjala sem dobivati občutek da mu postajam všeč in najboljše pri tem je bilo da ni bul več všeč moji BFF Klari. In en dan ko sva šla v šolo me je vprašal če bi šla na šolski ples z njim. Hotela sem mu reči ja ampak sem mela takrat tekmo za strelske, ki je nisem smela zamuditi. Zato sem mu rekla, da gdaj drugič.

Teden dni po plesu mi je prijateljica rekla če že vem, da sta Luka in Hana par, ker ju je vidla skupi na plesu. In ju je prašala torej sta seveda rekla ja. Povabi me na ples, v resnici ma pa punco. Nisem hotela govoriti z njim. Začela sva se vse manj pogovarjat in družit na sploh, poredko sem ga sploh videla.

Po treh mesecih sem se vrnila na gasilske. Še zmeraj sem ga ignorila in nis hotela govoriti z njim. A na mojo žalos me je mentor dal v isto skupino z njim zraven pa še Klaro. No kot ekipa smo se kr naprej kregal ker se je kr naprej pritoževal. En dan po treningu, ko pa sem šla domov mi je povedal da se je razšel s Hano ampak sta še zmer prijatelja. Kot da me je to zamimalo. Rekel mi je da pograša druženje zmano. Nič mu nisem rekla, ampak v srcu mi je postalo toplo. Morda pa sem mu le všeč?

Na gasilskih smo se zelo zabavali in druženjem z njim je blo super. Zato sem se odločla, da mu povem da mi je všeč. Samo sem bila malo sramežliva in se mi nisem upala povedat v obraz. Namesto tega se mu na skrivaj dajala v omarico skrivna sporočila z namigi da ugotovi gdo je njegova skrita oboževalka. In zadnji dan šole, ko sem šla v šolo je prišel do mene in me vprašal če mu jst dajem skrivna sporočila. Rekla sem mu ja. Samo pogledal me, jst pa sem samo odkorakala stran, da vidim kaj bo naredil.

Ampak ni nič. Najprej so minili dnevi nato tedni. In mi ni rekel nič. Z mano ni spregovoril niti besedice. Mislila sem si da rabi čas in bo mogoče govoril z mano, ko pridem z morja. Na morju sem bila štiri tedne in ko sem prišla nazaj še zmeraj ni govoril z mano. Minilo je celo poletje in začela se je šola nehala sem mislit, da se bo sploh kaj zgodilo med nama. Vidim le še redko, ko grem na sprehod, ali ko se pelje skolesom mimo moje hiše. In ko me vidi gre samo mimo. Samo pogleda me in vidim, da mu ni več mar zame, da mu je vseeno. In to najbolj boli. Ko pomisl na vse dobre spomine bi se najraje zjokala ampak čemu točit solze za fantom, ki mu je vseeno zate. Bolelo je, ko sem ga hotela pozabiti in rabila sem čas.

In zdaj mi je vseeno zanj san mi ni več mar.

Napišite kaj si mislite in če vam je bilo všeč.