Oboževalka Iana Somerhalderja se napoti v Pariz, da sreča NJEGA. Pri njem ne sluti, da se bo njeno srečanje z NJIM spremenilo v nekaj popolnoma drugačnega ...
Oops! This image does not follow our content guidelines. To continue publishing, please remove it or upload a different image.
Samo za hip. Njegove oči so se pomudile na meni, nato pa je s pogledom zajel množico v nabiti dvorani. Bilo mi je popolnoma jasno, da me je pogledal samo po naključju. Nisem si delala nobenih utvar.
Po dveh urah so končno začeli s podpisovanjem. Premikala sem se po vrsti, da bi čimprej prišla do svojega cilja. Do Iana. Pravzaprav se mi je zdelo, da se ne premikam nikamor. Konec koncev je bilo pred njim polno oboževalk, ki se kar niso hotele pobrati. Nekoliko jezno sem škrtala z zobmi in upala, da bodo kmalu dvignile pete.
Pred mano sta bili še dve dekleti.
"Kaj pa slikanje?" je svetlolaska vprašala Iana.
Zavila sem z očmi. Ubila ju bom, če ga bosta zvlekli še na slikanje. Nevede sta mi šli na živce. Saj ni bilo čudno, če se nista znali pobrati od tod.
"Slikanje je kasneje," je dejal Ian v odgovor. "Ko končamo s podpisovanjem, smo na voljo za slikanje. Slika je petdeset evrov."
"Petdeset evrov?" je vzkliknila druga.
"Za vas sto," sem nejevoljno zamrmrala v angleščini. Obrnili sta se proti meni in me nekoliko jezno premerili. Opazila sem, kako je Ian dvignil pogled proti meni. Njegove modre oči so me premerile in na ustnice si je priklical nasmešek.
"Lahko počakaš, da najprej midve opraviva," je rekla svetlolaska. Prestrelila sem jo s pogledom. Res mi je šla na živce.
"Mogoče bi bilo dobro, da si naročim še kosilo glede na vajino počasno premikanje," sem sarkastično zabrusila v odgovor.
Pogledali sta proti Ianu, ki jima je pomolil podpise. Nejevoljno sta zavzdihnili in razočarano pobrali kartice. Preden sta odšli, sta me znova prestrelili s pogledom. V odgovor sem se jima na široko nasmehnila in stopila naprej. Se vidi, da sta bili še mlečnozobi. Otročji najstnici, ki se ne moreta pobrati takoj.
Končno sem bila pred njim.
"Ime?" me je pogledal s svojimi modrimi očmi. Čeprav si nisem želela delati utvar, se mi je zdelo, da me je gledal nekoliko drugače.
"Inea," sem odgovorila.
"Inea," je zamrmral. "Lepo ime."
"Hvala," sem odvrnila.
Delala sem se hladno, saj nisem hotela izpasti kot obsedena oboževalka. Le zakaj bi norela ob srečanju z njim? Bil je navaden smrtnik, čeprav je bil igralec. In sploh pa ... Hotela sem narediti pozitiven vtis.
"Saj se boš slikala, kajne?" me je vprašal, ko mi je vrnil kartico. Oklevala sem. Tega nisem imela v načrtu.
"Pravzaprav se nisem nameravala," sem odvrnila.
Presenečeno me je premeril. Očitno ni pričakoval takšnega odgovora. No, ja ... Le kako pa naj si plačam slikanje, če pa nisem imela dovolj denarja s seboj? Slikala bi se zunaj, če bi ga srečala. Nisem nameravala za to še plačati.
"Ne? Daj, če ti ni odveč, ostani," je dejal.
Namrščila sem se.
"Zakaj?" sem vprašala.
"No, si ena izmed normalnih, če me razumeš," je dejal.
Skomignila sem z rameni.
"No, pa bom," sem dejala.
"Pravzaprav ... Počakaj, da končam. Lahko me počakaš v restavraciji, ki je tukaj zraven. Na moj račun, seveda," je nadaljeval.
Bila sem presenečena.
"Ne vem, če ..."
"Imam ponudbo zate," me je prekinil. "Vendar o tem ne morem govoriti tukaj, če me razumeš. Preveč ljudi je."
Zavzdihnila sem.
"No, prav," sem rekla.
Le kako me je uspel prepričati v to? Pojma nisem imela. Nenazadnje sem nameravala samo še eno noč prespati in nato oditi.
"Glej, da te ne bom iskal," je dodal.
Samo pokimala sem. Nenadoma mi je postalo jasno, da ga ne bom zavrnila, saj me je res zanimalo, zakaj me je prosil, da naj počakam.
