Igranje z življenjem

1. Poglavje

Lara je udarila po budilki. Močno je zazehala in se obrnila na drugo stran. Čez nekaj časa je spet odprla oči. Pogledala je na uro. 7:55. 7:55. Čakaj malo. 7:55??! Lara je skočila iz postelje, si nase navlekla prve obleke, ki jih je našla v omari in stekla ven. Tekla je vse do avtobusne postaje. Tam se je zadihano ustavila, ter neznano dekle jo je premerilo od glave do peta. Lara je pogledala na uro na telefonu 8:10. O ne. Avtobus je že odpeljal. Počakati bo morala na naslednjega, ki pelje ob pol devetih.
Še slabše pa je to, da ga bo morala plačati, kajti ni šolski avtobus.

Lara je končno prišla v šolo, pozna a bila je tu. Preobula se je in slekla njeno jakno. Hodniki so bili prazni, luči pa so šibko žarele. 'Prav strašljivo je' je pomislila Lara, preden je vstopila v njen angleški razred. Učiteljica jo je pogledala, zavzdihnila ter rekla: Sedi.
Lara se je plaho nasmehnila njeni prijateljici Mii, kajti prihranila ji je mesto. Mia se ji je nasmehnila in si popravila očala. Spet si pozna, je zašepetala. Lara je skomignila z rameni in vzela ven njene zvezke. Tako ali tako bo v tednu dni konec šole. Vse ocene so že zaključene...

Po šoli sta Mia in Lara odšli v knjižnjico, kajti tako sta se zmenili z njuno prijateljico Saro. Po dolgem klepetu so se odločile, da bodo šle ta večer v kino. Sara se je nasmehnila: 'No, se vidimo danes, ob 7ih pred kinom! Mia jima je pomahala, vstala od mize in odšla, medtem ko sta se Lara in Sara še nekaj pomenili. Nato sta obe vstali in odšli.