Skrivnost Temnega Gozda!

Skrito pred očmi

S stolom sem se premaknila na rob mize in med nama postavila svojo šolsko torbo. Vse kocine na moji koži so se postavile po konci. Ni mi bila všeč bližina novega skrivnostnega sošolca. Lahko sem čutila kako se njegova volčja kri pretaka po žilah, njegov vonj me je vsakič zbodel v nos, ko sem ga pogledala. Petinštirideset minut je minilo in zvonec je končno zazvonil za konec ure. Oddahnila sem si in hitro pobrala svoje stvari in se zagnala proti izhodu. Nikki in Noa sta pohitela za menoj. Srce mi je bi, čutila volka v meni kako hoče na plno. Stekla sem na šolsko dvorišče in globoko vdihnila. Nikki:" Rea, kaj je bilo to!" globoko sem še enkrat vdihnila.
Jaz:"Lukasa sem začutila, komaj kaj sem ostala mirna!"
Noa:"Rea to je prvič, da se nisi uspela kontrolirati. Ponavadi si ti ta, ki miri nas ostale, saj imaš vedno vse pod kontrolo!"
Jaz:" Nevem kaj se dogaja, tokrat je bilo premočno še za mene. Občutek sem imela kot, da se želi moj volk povezati z njegovim."
Nikki:" Rea veš kaj to pomeni ne? "
Jaz:" Ne, to ni mogoče, nemore biti, saj niti ni iz našega tropa."
Noa:" Nikki mislim, da pretiravaš Rea ima prav! "
Nikki:" Noa, veš kak občutek je to, saj sva ga sama čutila, ko sva se midva povezala. "
Šolski zvonec je zopet zazvonil za začetek druge šolske ure. Opravili smo se v razred. Lukas je prišel zadnji v razred in se vse del v klop za mano. Globoko sem v dahnila in se skušala koncentrirati na algeberske ulomke. Prvič v življenju sem se želela za res koncentrirati na pouk in učno snov. Po koncu pouka sem stopila do Lukasove mize in mu z niti malo prijaznim pogledom rekla, da naj pride z mano. Stopila sem na šolsko igrišče in se zagnala proti gozdu. Lukas je tekel za mano.
Jaz:" Kaj delaš na našem teritoriju, kaj si prišev iskati!" napadla sem ga z besedami.
Lukas:"Ti, ti si ena izmed nas, ti maš lahko razumeš! Prišev sem po pomoč!"
Jaz:" kakšno pomoč, ne laži mi!" postala sem nemirna čutila sem svojo nemirno volčji kri, ki se pretaka po žilah.
Lukas:" Rea, prosim umiri se nisem vaš sovražnik, prišel sem v imenu svojega tropa potrebna nam je pomoč! Naš teritorij izginja, kot počasi mi. Naši domovi niso bili več varni in smo se morali umakniti za varnost nas. Naš alfa je umrl zaradi ljudi, naš trop je brez vodje želeli bi se priključiti vašemu tropu!"
Globoko sem vdihnila in zaprla svoje oči, da bi ponovno vspostavila ravnovesje med volkon v meni in človeškim telesom.
Jaz:" uredu, danes te peljem našem alfi! Ob petih me čakaj pred šolo. " obrnila in izginila sem med drevesi.

.....