Izgubljeno mesto

1.

Pred vrati sta stali dve dekleti. Obe sta bili lepi in rjavolasi, s skorajda enakimi obraznimi potezami. En sam pogled nanju, je potrdil, da sta dvojčici. Čeprav sta bili v enakih šolskih uniformah, je bilo vidno da ima vsaka svoj stil.
Annabeth je zamujala v službo, pa še hčerki je morala odložiti pri šoli. Zavzdihnila je in pohitela. Kje je že pustila ključe? Še enkrat se je ozrla po sobi. Ležali so na tleh in hitro jih je vzela, razočarana nad svojo raztresenosto. Odhitela je do vrat, kjer sta jo že čakali hčerki. Na kratko ju je ošinila in pomignila z glavo. Vse tri so stekle po dvorišču do avta. Annabeth ga je odklenila in ko, sta hčerki planili noter vžgala. Komaj med vožnjo je imela čas pogledati svoji hčerki. Obe sta sedeli na sedežih z zamišljenimi izrazi in kmalu so prispeli do šole. "Lepo se imejta" je zaklicala in odbrzela naprej.
Cory in Lory, Holvyevi dvojčici sta se ozrli k šoli. Zunaj je bilo zaradi hladnega zraka malo učencev, a so ju vsi ošinili. Počasi sta se odpravili naprej. Ko sta prispeli v šolo, se je Cory po hodniku hitro odpravila k skupini priljubljenih deklet (ki ji je pripadala). Med tem se je Lory namenila v knjižnico, kjer. je rada preživljala svoj prosti čas.
Cory je pogledala svojo sestro, je odhitela v knjižnico. Kljub prepirom jo je imela rada in ni vedela kako lahko čas preživlja na tako dolgočasnem kraju. Zavzdihnila je in prisluhnila Kely, vodja navijačic, ki je zagnano razpredala o novi pesmi priljubljene pop skupine. Druge punce so ji glasno pritrjevale in se vsedle na klopco pred hodniki. Cory se jim je hitro pridružila pri pogovoru in odmislila Lory.
Lory je sedela na vedno prostem stolu v knjižnici. Brala je zanimivo knjigo, ki jo je našla ob raziskovanju polic ter se zatopila vanjo, da je čas hitro mineval. Ni imela pojma kako lahko Cory preživlja svoj čas z tistimi priljubljenimi navijačicami z prazno glavo. V mislih je odkimala in se znova posvetila knjigi. Čez čas jo je iz branja zmotil glas. "Čez deset minut se začne pouk" jo je prijazno opozorila knjižničarka in Lory ji je hvaležno pokimala. Z knjigo v roki in torbo na rami se je odpravila na že tako prepoln hodnik.
Cory in druge punce je iz klopce pregnal dežurni učenec. Navijačice so se poslovile in se odpravile vsaka svojo pot. Cory je kljub neredu prišla do svoje omarice. Ko je uredila potrebne stvari se je naslonila nanjo in začela klepetati z Michelle in Rebeco, svojima prijateljicama.
Rebeca je ravno govorila o nekem luštkanem fantu, ko je Cory zagledala nekaj ob čemer se je naježila. Na steni je bil znak, prekrižano oko, ki ga je že nekje videla. Stopila je korak nazaj in Michelle se je zazrla vanjo. "Je kaj narobe" je vprašala z malenkost posmehljivim glasom. "Seveda ne" je samozavestno odvrnila Cory, obrnila se je proč od stene ter dajala videz, da se ni zgodilo nič. Prijateljici sta jo še enkrat sumničavo ošinili in se na to posvetili razpravljanju. Cory se je še enkrat ozrla nazaj in olajšano ugotovila, da je znak izginil. Gotovo sem imela privide je pomislila in poskušala biti prepričana sama vase. Ni ji uspelo.