Leov skrivni dnevnik

5

4. POGLAVJE
Kaj je še lahko hujšega? Sploh še nisem šel v šolo pa je že grozno. Ta mala je ponoči skos res skos jokala. Mami in oči se postavljata na trepalnice, da bi nehala jokati, name se pa dereta. Res je svet pravičen kajne? Včeraj zvečer si nisem pripravil torbe, mami se dere. Izgubil sem polovico zvezkov, oči se dere, ker obtožujem ta malo. »Ona ni kriva za tvoj nered v sobi«, »ne obtožuj ljudi okoli sebe za svojo površnost«... Tolažim se lahko samo s tem, da bo šel dan samo na boljše, ker na slabše ne nore iti.
~~~●~~~
KDO JE REKEL, DA NE MORE ITI NA SLABŠE???!!!!! No ja, vsak se kdaj zmoti kajne. V šoli so vsi učitelji napovedali teste in spraševanje. Vsi so bili ven iz prakse in res noben ni pomislil na naše pravice. No če že učitelji niso prebrali spiska otrokovih pravic, bi morali na socialni službi zagotoviti, da jih mora obvezno vsak starš. Res se z besedami ne da opisati cirkusa doma. Katastrofa od katastrofe, najboljše opiše trenutno stanje. Ampak dobra stran tega je, da imam že dve strani obtožb, da bom pri osemnajstih letih tožil starše. No tožil jih bom za prisilno delo, odvzemanje osebne svobode, zapiranja v sobo, neenakovrednost med sorojenci...
Saj res, pozabil sem na pomembno katastrofalno stvar. In sicer, napisati moramo, kaj smo delali med zaprtjem šol. Jaz bom napisal takole: Med karanteno sem bil zaprt v temačni kleti, trikrat na dan so mi vrgli dol hrano, a pri hrani so bile podgane v veliki prednosti.
Saj mislim da vem, da učiteljica ne bo zadovoljna, ampak verjetno je v tem tudi malo užitka.
Poleg tega, da moramo pri slovenščini napisati spis o karanteni, nam je dal učitelj za športno nalogo, da napišemo kaj smo delali v zvezi s športom, ko smo bili doma. Jaz sem hodil vsak dan gor pa dol po stopnicah. In pa dosežek vreden pohvale je, da sem se uspel mami izmuznit, da mi ni bilo treba ven peljat grahice. Aja, grahica kličem svojo nadležno tečnobno sestrico, ker je majhna kot grah in kadar mamine besede podira kupčke (če mene vprašate je to pač bruhanje) in ven iz ust ji prileze zelenkasta brozga.
~~~●~~~

Jooooj, če je bilo včeraj v šoli grozno je bilo danes še huje. Pri slovenščini je učiteljica pobesnela name zaradi spisa in rekla je, da bo poklicala domov in povedala, da med šolo na daljavo nisem oddal ničesar in tudi zdaj med poukom ni nič bolje. Potem pa sem ji rekel, da bom naloge oddal v najmožnejšem krajšem času in je še enkrat pobesnela, ker nisem govoril slovnično in rekla, da naj ji povem bolj konkreten datum. Takrat sem bil pa jaz že čisto znerviran in sem ji odvrnil, da enkrat v letu 2020. Lahko si mislite, da je bila še bolj jezna name. Jooooooj katastrofa, a me v življenju sploh lahko doleti kaj hujšega. No, saj imam samo še dobro leto šole, ker potem po devetem razredu pa puuuuuuuf in me šola ne bo več videla.
No, zgodila se je pa ena dobra stvar. S šolo bomo odšli na tabor. V osmem razredu je najboljši tabor. Gre pa se raftat in vsi, ki so bili že na tem taboru so bili navdušeni. Je pa res, da bo letos trajal le tri dni in ne cel teden, ampak že tri dni brez grahice bo vredu.

~~~●~~~

Mami je danes že sanjala, da bomo šli čez poletne počitnice na hrvaško na morje. Jaz sem zelo ampak res zelo proti, ker se je treba iti testirat, če želiš prečkati mejo. In jaz se definitivno ne grem pod nobenim pogojem testirat, ker ne bom dovolil, da mi ena oseba s polmetrskim kolom rine v nos. Po ulici virus kar leti skozi nos in usta, ampak za testiranje se pa potuhne, da ga je treba s polmetrskim kolom v glavo iskat. Tako da, res ne hvala, ampak zame pač morje ni pomembnejše kot moje prepričanje o testiranju. Žal pa se more moje prepričanje nekako strinjati z maminim, čeprav se zelo borim proti temu, da živim v hiši absolutizma.