Jade De'Groove: Rojena v Azkabanu

razkrita skrivnost

Ni bilo čudno, da Jade De'Groove ponoči nikakor ni mogla zaspati po napornem dnevu. Nočne more so srkale življenje iz nje kakor morakvarji in konstantno se je zbujala, ko pa je končno zaspala nazaj, so se grozne sanje vrnile in jo ponovno zbudile.

Mlada čarovnica ni več mogla zdržati, zato je vstala in se zavila v odejo, pograbila knjigo in se odtihotapila dol do dnevne sobe. Toda ravno, ko je prišla do dela stopnišča, kjer se fantovske in dekliške poti razcepijo, je v dnevni sobi zaslišala tihe korake. Zajela je sapo in po prstih odšla dol, ter se skrivala za steno, da bi ugotovila, kdo je njen nespečni družabnik.

Razkrila se je, ko je ugotovila, da zvoke povzročajo koraki nikogar drugega, kot pa njenega prijatelja Remusa. Počasi je hodil je ob steni in drsal s prsti po njej, kot da bi nekaj iskal.

"Remus?" je zašepetala glasno, kakor sem je lahko in ga pogledala z nagnjeno glavo. Ozrl se je nazaj k njej in prebledel v trenutku, ko so jo njegove jantarne oči zagledale.

"Jade? Kaj pa počneš, zakaj ne spiš?" je zmedeno rekel, njegova prijateljica pa je brez odgovora napadla nazaj: "To bi jaz tebe morala spraševati! Kaj zaboga ti počneš?"

"Nič posebnega!"

Odločila se je, da bi bilo tokrat precej pametno vrtati vanj: "Kaj imaš za bregom?"

Stopila je bliže, on pa je zasikal nazaj isti odgovor: "Saj sem ti povedal! Nič posebnega, pojdi že nazaj spat."

"Ne grem nikamor, dokler mi ne poveš!"

Nekaj časa je molčal, nato pa tiho razložil: "Tisti centaver me bega."

Jade bi lagala, če bi dejala, da je dečku povsem verjela.

"V težave boš zašel, sploh pa ne veva, če je tisto res."

"Ne bom."

"Kako si lahko tako zelo prepričan?"

"Poznam skrivni prehod," je zatrdil in se obrnil k svoji prijateljici. "Če obljubiš, da nikomur ne poveš, lahko greš z mano."

Vedela je, kaj tvega, toda v Jade je vedno prevladovala sla po dogodivščini, ki jo je vselej gnala naprej. Morda ni bila, konstantno hiperaktivna, kot je bil James, toda vsekakor je imela v sebi žilico za avanture.

"Greva."

Tako sta najprej začela z iskanjem skrivnega prehoda, ki Jade ni bil čisto jasen, toda odločila se je, da zaupa mlademu čarovniku.

"Naj ti pomagam iskati," se je ponudila in odložila svojo knjigo na škrlatno zofo. "Kje naj bi bil prehod?"

"Si videla, kako debele so stene stolpa proti ostalim?" je vprašal in nato tiho potrkal po steni. "Poslušaj, stene so votle. Prehod bi moral biti speljan vse okoli stolpa, navzdol kot spirala. Če bi le lahko izrekel alohomoro na pravem mestu..."

Trdno se je oklenil palice, Jade pa je hitro stekla po palico in ob povratku prislonila uho k zidu in začela trkati okoli po steni.

"Poskusi tukaj," je naročila in prijatelj se ji je približal in uperil svojo palico poleg mesta, kjer je Jade držala kazalec in poskušal odkleniti kar koli je že bilo zaklenjeno ali bolje rečeno prikrito.