Prologue

33 1 1
                                    


Spominjam se tistega dne, ko sem naredila največjo neumnost v svojem življenju. Imela sem šest let in igrala sem se na dvorišču s svojo najboljšo prijateljico.
"Robyn!"
Njena mama jo je klicala, jaz pa sem pogledala proti ograji. Ravno je prišel njen brat, očitno domov.
Pogledal naju je.
"Robyn, v hišo," je dejal.
Namrščila se je.
"Kaj pa moja prijateljica?"
"Naj gre s teboj," je dejal in se odmaknil.
Pogledala sem Robyn.
"S tvojim bratom se bom poročila," sem tiho rekla, vendar nisem računala na to, da me je slišal. Obrnil se je nazaj in se prešerno nasmejal. Njegove modre oči so mi dale vedeti, da me ima za navadno smrkljo.

MetropolaWhere stories live. Discover now