Metropola

2.

1.

2009

"Anabell, prosim te!"

Že milijonkrat me je prosila, da pristanem na to, da bom priča. Njena priča. No, saj nisem imela ničesar proti, ampak ... Na poroki bo on. Njen brat. Iskreno - izogibala sem se njegove bližine. Pa ni mi ničesar slabega naredil, ampak ... Po tistem, ko sem se pred njim osramotila v otroštvu, sem pazila, da nisem v njegovi bližini.

"Privlekla te bom na poroko," mi je zagrozila Robyn.

Zavzdihnila sem.

"Tam bo Ian," sem dejala.

"In? Kaj misliš, da bo razmišljal o tem, kaj se je zgodilo skoraj dvajset let nazaj?" je vprašala Robyn. Zavzdihnila sem. Ponovno.

"Ne morem, Robyn. Res ne," sem še enkrat poskusila, čeprav sem vedela, da bom priletela na gluha ušesa.

"Joj, prosim te!"

"Ampak Ian ..."

"Ne, nočem več, da se izgovarjaš na mojega brata!" je zakričala. "Prišla boš in bila moja priča. Ianu pa bom zabičala, da se ti ne približuje na deset metrov."

No, ja. To je opcija.

"Ne vem," sem začela, vendar me je prekinila: "Zahtevam, da prideš. Nočem nobenih opravičil. In Ian je moj brat, ti si pa moja najboljša prijateljica. Ne bo se ti približal in ne bo ti nič naredil. Sploh pa ... Sedaj je samski."

Zavila sem z očmi.

"In kaj naj to pomeni, Robyn?" sem vprašala s tihim glasom. Pripoveduje mi, da je samski. Zakaj že?

"No ... Saj si nekoč rekla, da se boš poročila z njim, kajne?" me je vprašala. Zastokala sem. Najraje bi se pogrezila tri metre pod zemljo.

"Ne, Robyn, ne mislim se poročiti s tvojim bratom," sem odvrnila. "Naj ti ne pade na pamet, da ga nagovoriš v karkoli."

"Oh, pa ja ne boš vrgla puške v koruzo," je odvrnila Robyn. "Saj veš, da mi njegove punce nikoli niso bile všeč."

O tem mi je vedno govorila. Predvsem zato, ker je upala, da bo Ian vrgel oko name. Vendar jaz sem se uspešno izogibala kontaktu z njim.

"Ne želim ga videti," sem ponovno poskusila.

Kdaj bo prenahala?!

"Prišla boš," je ukazovalno dejala. "Če ne se ti bom odrekla. Mislim, da bi bilo fer, da prideš. Ne glede na to, da je Ian na poroki ali ni."

Zavzdihnila sem. Vedela sem, da ima prav. Ne bi je smela razočarati. Po drugi strani pa nisem pozabila njegovega nasmeha, ko je slišal moj slavni stavek: "S tvojim bratom se bom poročila." No, tale res ni bil posrečen.

"Torej?"

Vedela sem, da ne bo popustila.

Kaj pa naj naredim?

"Dobro, Robyn," sem se odločila, da vržem puško v koruzo. Bolje je, da preneham, saj v nasprotnem primeru me bo res privlekla na poroko. Kar pa ne bi bilo najboljše, saj bi se ponovno osramotila pred Ianom. Tega pa si nisem želela.

"Res? Hvala bogu!"

"No, ne veseli se prehitro," sem nejevoljno zagodrnjala. "Ne želim biti blizu ... Saj veš komu. Prosim, da za to poskrbiš."

"Odlično! No, sedaj pa grem ... Imam en opravek," je dejala Robyn in se hitro poslovila. Zdelo se mi je, da malce prehitro, vendar temu nisem namenjala posebne pozornosti. Moja prijateljica je vedno nekam hitela.