nekaj novega

Zgodba je izmišljena! (no nekaj pa se je res zgodilo)

Sem Nina, stara sem 15 in sva se z očetom preselila v Ljubljano saj sta se z mamo razšla.Mam starejšo sestro Zaro, ki ne živi z nama saj se je poročila pred enim letom z nekim fantom, nisem sigurna kako mu je pravo ime, klicejo ga Nino vendar vem , da sta se spoznala ko je ona imela 12 let on pa 14 in odtakrat sta skupaj (zdaj imata 22 in 24 let).Po zgodbicah, ki mi jih je ona  pripovedovala vem da ko sta se prvic videla sta se zaljubila, sicer nevem kako to saj ne verjamem v take stvari (v te ljubezenske reči) ampak sem vesela za njo saj še nikoli jo nisem videla tako veselo kot na da ko se je poslovila od nas (čudno zveni ampak vrjamem da je zdej bolj vesela kakor prej ko je živela z nami).In ja za mojo mamo pa vem da je šla delat v tujino tako da sem obtičala z očetom v Ljubljani.Še bolj grozno je to da sem vpisala srednjo šolo za katero nisem sigurna ali mi bo všeč ampak vseeno se bom prešolala če mi nebo vredu, ceprav vem da si tega ne želim saj me strah da bom spet nezadovoljna s šolo.Ampak vredu bom že nekako.No vpisala sem se na Gimnazijo Moste. Če bi me nekdo vprašal zakaj ravno ta šola mu nebi znala odgovorit saj nimam pojma.Bolše kakor kašna medicinska ali pa ekonomska v tem pogledu se res ne vidim. Vem kaj nočem postati, kaj pa hočem? no še nevem.

Novo mesto, nova šola, nova jaz? No to bom še videla.Usaj tko sem brala v nekih knjigah, mislim jaz v to ne verjamem, zakaj bi se kar tako spremenila?
No prišel je ta prvi dan srednje šole.Vstala sem ob 5 zjutraj vendar budilko sem mela ob 6.Nisem mogla zaspati.Razmišljala sem takrat o vsemu kar mi je prišlo v glavo. Mislim o šoli seveda kaj bi v tem trenutku lahko razmisljala.Priznam bilo me je strah kajti kaj če me ljudje ne sprejamejo tako kakor sem?kaj če se bojo smejali kakor v osnovni šoli? ...No pogledala sem na uro in kot vedno sem vidla da bom zamudila.Hitro sem vstala in se pripravila ter odhitela v šolo.Na srečo (ali ne) prišla sem pred šolo dve minuti pred zacetkom pouka.Bila sem vesela, ker sem mislila da nisem zamudila vendar nisem vedela kje je učilnica. Zacela sem hitro hoditi in sem probala poiskati učilnico.Na enkrat sem začutila nekaj mokrega na glavi, čutila sem kapljice vode kako drsijo po mojemu obrazu.Pogledala sem navzgor in videla pet fantov na drugem delu šole, ki so se na ves glas smejali.Takrat se je pri meni pojavila punca iz višjega letnika, saj meni se je tako zdelo.Prišepetala mi je na uho da pridem z njo na stranišče.Poslusala smo jo in odhitela za njo.Tam me je potolažila in mi povedala da je prejsno leto, na istem mestu, ob isti uri bila ona. Isto stvar so njej naredili. In povedala mi je da si ne jemem to k srcu...No njene besede so mi res pomagale...
(Se nadaljuje) :))