Četrtek

610 30 0
                                    

LUKAS

5.30
Zbudim se. Vzamem svoj laptop in zlezem nazaj pod toplo odejo. Zunaj je še zmeraj tema.

5.59
Odšel bom v šolo. Ne moram spati, vsaj domačo nalogo za matematiko bom naredil.

RUBY

4.10
Moje sanje so se obrnile in postale nočna mora. Vzamem novo knjigo, ki mi jo je babica kupila pred tednom dni.

5.48
Na poti v šolo. Sončni žarki bido kmalu prilezli na plan. Nebo je brez oblačka.

LUKAS

6.03
Hodim po pločniku in se ne oziram naprej. Razmišljam. Ne razumem. Kaj je bilo včeraj? Nato pa me samo ena beseda, zbudi iz razmišljanj. Nežen, prijeten glas. Je izdahnil moje ime. Pogledam če kdo hodi za mano. Nihče. Ozrem se v smer moje hoje. Ona. Tam. Ruby. Ona je izrekla moje ime kot še nihče pred njo. Tako nežno, mehko in dela metuljčke v trebuhu. Opazujem jo. Tako sprošena kot je zdajle ni nikoli. Po tiho ji sledim do šole. Pred vhodom počakam še dve minuti, da si nebi mislila, da sem hodil za njo.

RUBY
6.09
Danes je enkraten dan. Karkoli se zgodi, ga nebo uničilo. V šoli še ni nikogar. Vsedem se tja, kakor po navadi. Pogledam na svoj telefon. Sporočilo od Sare.

        Kdaj prides v šolo????

Odpišem ji, da sem že v šoli. Za hip pogledam proti garderobnim omaricam. Lukas je tam. O bog. Kaj sem včeraj storila?

LUKAS
6.10
Še vedno je tam. Ona tam kot ponavadi. Najine oči se za hip srečajo in nato prekinem povezavo. Ne moram.

11.41
Težko je preživeti angleščino, če ona sedi samo dva mesta v desno od tebe

RUBY
17.30
Enaindvajseto poglavje. Ampak edina stvar, ki o kateri razmišljam je on.

21.54
Spat grem. Zaprem knjigo na 398 strani in zaspim.

LUKAS
21.55
Lahko noč, čeprav spat sploh nemoram.

MidvaWhere stories live. Discover now