Sobota (drugi del)

455 30 2
                                    

RUBY
9.56
Pozvonim.

LUKAS
9.56
Nekdo pozvoni. Najbrž je Ruby. »Kdo je pri vratih?« vpraša oče iz sosednje sobe. »Najbrž je tista punca, ki pride Lukasa učit kemijo« odgovori Colin. »Aha...prav« reče oče in doda: »Kaj nebi odšel odpret vrat?« »To je pa bila dobra ideja.« mu rečem in se nasmehnem. Res je prišla. Ruby je prišla.

RUBY
9.57
Končno nekdo pride k vratom. Zaslišim premikanje ključa. Vrata se premikajo. Ne. To je strašno velika napaka. Vrata se odprejo. Tam stoji on. Lukas.

LUKAS
9.58
Tam je. Ruby. Pred mano. Nasmehnem se. No, vsaj poskušam se. »Živjo, vstopi« rečem in upam, da mi bo odgovorila. »Hej.« mi odgovori in stopi noter.

RUBY
9.59
Vstopim. Hiše še od znotraj prej nikoli nisem videla. Zelo lepa je. Izgleda kar preveč lepa zame. »Ruby, tamle lahko odložiš jakno če želiš.« mi reče Lukas in stegne svojo roko, da bi mu podala svojo jakno. Podam mu jo in on jo obesi.»Hvala« rečem in si sezujem svoje bele allstarke.

LUKAS
10.00
»Pridi, greva v mojo sobo, da nebova motila Colina pri zajtrku. Razen če še nisi jedla.« Rečem in se začnem povzpenjati po stopnicah. Saj ni čudno če povabiš punco v svojo sobo?
»Hvala, sem že jedla. Colin je tvoj starejši brat kajne?«
»Ja, starejši, vendar samo za leto in tri  mesece.«
»Aha.«

10.02
Prideva do moje sobe. Kaj si bo mislila?

RUBY
10.02
Odpre vrata svoje sobe. Dih mi zastane. Koliko knjig ima. Toliko, da se jih ne da prešteti. V dveh nadstropjih. Urejene po barvah. Po barvah mavrice.

10.03
Še vedno stojim primiru in občudujem knjige.
»Je vse vredu Ruby?«
»Seveda samo, da še nikjer nisem bidela toliko knjig, no razen v knjižnici.«
Lukas stopi naprej do polic.
»Če tako praviš, pa vsemi tole« se obrne in v rokah drži knjigo. »Ene zagotovo nebom pogrešal.« v roke mi poda knjigo.
»Ne nemorem je vzeti.«
»Moraš«
»Zakaj?«
»Ker sem jaz tako rekel«
»Potem pa jo bom«
»Pravilen odgovor« zasmejiva se.
»No, ti pa moraš vedeti pravilne odgovore na testu za kemijo v torek«
»To je pa tudi res« reče in odide do  pisalne mize. »Boš sedla?« me vpraša in pokaže stol na levi strani mize. »Seveda.« rečem in se nasmehnem.

MidvaWhere stories live. Discover now